Jedro

Po drugem odstavku 395. člena ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja v primeru prodaje stanovanja ali družinske stanovanjske hiše, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji dolžniku naloži, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju. Navedena določba je kogentna, to pa pomeni, da sodišče pri izdaji sklepa o prodaji nima diskrecijske pravice, da o izpraznitvi nepremičnine glede na okoliščine primera odloči drugače.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o prodaji premoženja stečajne dolžnice, v zvezi s popravnim sklepom z dne 23. 5. 2022, o prodaji v izreku izpodbijanega sklepa navedenih nepremičnin odločilo tako, da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, predmet prodaje so nepremičnine kot celota: obeh solastniških deležev obeh stečajnih dolžnikov - v solastniškem deležu do ½ A. A. in solastniškem deležu do ½ B. B., katerega postopek osebnega stečaja se vodi pod opr.št. St 000/2020, izklicna cena se določi v višini: za premoženje pod točko a) 8.600,00 EUR za oba solastniška deleža skupaj oziroma za solastniški delež vsakega od stečajnih dolžnikov 4.300,00 EUR, za premoženje pod točko b) 122.000,00 EUR za oba solastniška deleža skupaj oziroma za solastniški delež vsakega od stečajnih dolžnikov 61.000,00 EUR, varščina se določi v višini: za premoženje pod točko a) 860,00 EUR za oba solastniška deleža skupaj oziroma za solastniški delež vsakega od stečajnih dolžnikov 430,00 EUR, za premoženje pod točko b) 12.200,00 EUR za oba solastniška deleža skupaj oziroma za solastniški delež vsakega od stečajnih dolžnikov 6.100,00 EUR, delež za katerega se sme v ponovljenem postopku (prodaja se sme ponoviti največ trikrat) znižati izklicna cena, se določi v višini 10 odstotkov glede na izklicno ceno v prejšnjem, neuspešnem postopku. Sodišče je stečajni dolžnici v skladu s 395. členom ZFPPIPP naložilo, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanjsko hišo ID znak: stavba 0000 54 in jo izroči upravitelju.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožila dolžnica ter navedla, da je poslovodeča oseba v družbi F. d.o.o., da se glede na finančno stanje in premoženje, ki ga ima podjetje v njeni lasti, upniki lahko primarno poplačajo iz premoženja družbe, ne da bi dolžnica morala prodajati stanovanjsko hišo in se izseliti. Izklicna cena je po mnenju dolžnice neprimerna, saj ne odraža tržne vrednosti, dolžnica pa tudi ni prejela ocene vrednosti nepremičnin. Poleg tega je izselitev iz stanovanjske hiše najstrožji poseg v lastninsko pravico posameznika, zato je potrebno izkoristiti vse druge poti za poplačilo upnikov.

3. Na navedbe dolžnice je odgovoril upravitelj, ki je navedbam nasprotoval ter predlagal potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Primarni pritožbeni razlog se nanaša na trditve pritožnice, da je v podjetju F. d.o.o. poslovodeča oseba ter da se glede na finančno stanje podjetja in premoženje, ki ga le-to ima, lahko upniki iz osebnega stečaja poplačajo iz tega premoženja, brez da bi se prodajala stanovanjska hiša, ki je predmet prodaje.

6. Kot izhaja iz podatkov v spisu, so upniki v tem postopku prijavili za 380.604,74 EUR terjatev, od katerih je za 346.438,90 EUR prijavljenih zavarovanih terjatev. Iz upraviteljeva odgovora na pritožbo je razvidno, da se je nad družbo F. d.o.o. 24. 6. 2020 začel postopek poenostavljene prisilne poravnave, ki je bila potrjena 28. 10. 2020, postopek pa pravnomočno končan 28. 11. 2020. Glede navedb stečajne dolžnice, da ima podjetje finančno stanje in premoženje, ki zadošča za poplačilo upnikov, je upravitelj pojasnil, da podjetje kljub uspešnemu postopku poenostavljene prisilne poravnave položaja insolventnosti ni odpravilo, saj družba F. d.o.o. v svojih izkazih (javno objavljenih bilancah stanja) tudi po potrjenem insolvenčnem postopku izkazuje negativni kapital, družba pa posluje z izgubo. Dolžnik v takšni situaciji ni sposoben poravnavati svojih tekočih obveznosti ter obveznosti iz potrjene poenostavljene prisilne poravnave. Javno dostopni podatki (opredmetena osnovna sredstva (nepremičnine), terjatve do dolžnikov, sredstva na računu, kratkoročne finančne in poslovne obveznosti) ne potrjujejo navedb dolžnice, da bi se upniki lahko poplačali iz premoženja družbe, tudi sicer pa dolžnica v pritožbi ni navedla nobenih konkretnih podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogoč zaključek, da njene pritožbene navedbe glede premoženja družbe F. d.o.o. držijo. Višje sodišče zato pritožbene navedbe v tem delu ocenjuje kot nekonkretizirane in nedokazane, zaradi česar jim ni mogoče slediti.

7. V zvezi s prodajo nepremičnin je upravitelj pojasnil, da se je dolžnica med postopkom nanj večkrat obrnila s prošnjo, da se nepremičnine v tem postopku še ne prodajo in da se išče rešitev za poplačilo upnikov, do česar pa ni prišlo. Ker se približuje končanje postopka odpusta obveznosti, hkrati pa je naloga upravitelja, da postopek poteka v skladu z načrtom poteka stečajnega postopka, upravitelj s prodajo ne more čakati v nedogled in podaljševati postopkov. To pomeni, da pritožbenim navedbam, da naj se nepremičnine (še) ne prodajajo, ni mogoče slediti.

8. V zvezi s pritožbeno navedbo, da je izklicna cena neprimerna, saj ne odraža tržne vrednosti, višje sodišče ugotavlja, da so tudi te navedbe na ravni zgolj posplošenega zatrjevanja, brez vsakršnih konkretnih podatkov, ki bi potrjevali pritožbeno oceno o „neprimernosti“ izklicne cene. Izklicna cena je določena na podlagi ocene vrednosti, ki jo je izdelala pooblaščena ocenjevalka vrednosti nepremičnin, in je pavšalne pritožbene navedbe ne morejo izpodbiti. Glede pritožbene navedbe, da dolžnici ocena vrednosti ni bila vročena, pa višje sodišče pojasnjuje, da zakon vročanje pridobljene ocene vrednosti premoženja dolžniku ne predvideva, zaradi česar so pritožbene navedbe neutemeljene tudi v tem delu.

9. Po drugem odstavku 395. člena ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja v primeru prodaje stanovanja ali družinske stanovanjske hiše, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji dolžniku naloži, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju. Navedena določba je kogentna, to pa pomeni, da sodišče pri izdaji sklepa o prodaji nima diskrecijske pravice, da o izpraznitvi nepremičnine glede na okoliščine primera odloči drugače. Pritožbenim navedbam zato tudi v tem delu ni mogoče slediti.

10. Dolžnica s pritožbenimi razlogi glede na zgoraj navedeno ne more uspeti. Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP ), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.