Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pritožnik trdi, da je od zapustnice kupil garažo. Sodišče pa je v dopolnilnem sklepu sklenilo, da garažo deduje dedinja po dednem dogovoru med dediči. Ker domnevni kupec ni dedič, nima pravice do pritožbe proti dopolnilnemu sklepu o dedovanju in je bilo treba pritožbo zavreči (343. člen ZPP).
Pritožba se zavrže.
1. Sodišče prve stopnje je izdalo dopolnilni sklep o dedovanju, ker je ugotovilo, da spada v zapuščino tudi parcela št. 1312/8 k. o. X. Odredilo je plačilo sodne takse in ugotovilo, da so se dediči pokojne dedinje V. P. (I. P., N. O. in L. P.) dogovorili, da dodatno zapuščino deduje L. P. Sklenilo je tudi, da se lastninska pravica na tej nepremičnini vpiše na dedinjo.
2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo V. Z. - C. Gre za garažo, ki jo je kupil od S. M. preden so se vselili v novo hišo v ... Kupcev je bilo več, a prodala jo je njemu. Dogovorjeno je bilo, da vse to uredi glede prepisa, a uspelo ji je urediti samo v katastru. Vmes je umrla. Na zapuščinski obravnavi garaže ni bilo. To je vse podedovala V. P., ki je tudi umrla. Na zapuščinski obravnavi niso razpravljali o garaži. Ima dokumente Ministrstva za okolje in prostor z dne 22. 9. 2010, ko je bil poskusni obračun vrednosti nepremičnine. O tem je govoril s sodnikom P. 17. 9. 2019 in je povedal, da bo poklican na dopolnilno zapuščinsko obravnavo. Sedaj pa je garažo dobila vnukinja. Prosi za ugodno rešitev pritožbe.
3. Na vročeno pritožbo je odgovorila dedinja L. P. Pritožnika je nekajkrat klicala, vendar se ni nikoli odzival. Je za rešitev spora, vendar je potrebno poplačati vse stroške.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sklep o dedovanju in enako dopolnilni sklep se vroči vsem dedičem in volilojemnikom, kakor tudi osebam, ki so v postopku uveljavljale zahtevke iz naslova dedovanja (215. člena ZD). Pritožnik trdi, da je od zapustnice kupil sporno nepremičnino, to je v naravi garaža. Zahteva torej garažo kot zatrjevani kupec nepremičnine in lastnik ne iz naslova dedovanja. Zato mu sodišče ni moglo vročati dopolnilnega sklepa o dedovanju in tudi ga ni bilo dolžno vabiti na narok. Pritožnik ni dedič ali volilojemnik in ni stranka zapuščinskega postopka. Zato je bilo treba pritožbo kot nedovoljeno zavreči (343. člen ZPP).
6. Pritožnik še trdi, da se je s sodnikom pogovarjal, da ga bo vabil na narok. Vendar kaj takega ni bilo potrebno in zato je sodišče prve stopnje pravilno izdalo dopolnilni sklep o dedovanju, ko so dediči sporočili, da soglašajo, da deduje dedinja L. P. V kolikor pa pritožnik meni, da obstajajo lastninska upravičenja na garaži, jih bo še vedno lahko uveljavljal od dedinje v ustreznem civilno pravnem postopku oziroma se bosta lahko z dedinjo dogovorila zunajsodno.