Jedro

Prepisi sodnih pisanj pa so namenjeni strankam in drugim udeležencem postopka (četrti odstavek 111. člena Sodnega reda). Zato je neutemeljen pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da naj bi kršilo določbe o poslovanju sodišča s tem, ko obdolžencu kot stranki v postopku, ni vročilo izvirnika sklepa o podaljšanju pripora z dne 2. 9. 2021, opr. št. II Ks 2399/2021, ampak le prepis slednjega.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Celju je s sklepom z dne 2. 9. 2021, opr. št. II Ks 2399/2021, na podlagi določbe drugega odstavka 205. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), zoper obdolženega M. B. podaljšal pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP za dva meseca, do vključno 3. 11. 2021 do 10.45 ure. Obdolženec se nahaja v priporu od 3. 8. 2021 od 10.45 ure dalje. Zoper njega je vložena zahteva za preiskavo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj poskusa kaznivega dejanja uboja po prvem odstavku 115. člena v zvezi s prvim odstavkom 34. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in mučenja živali po prvem odstavku 341. člena KZ-1. 2. Zoper sklep o podaljšanju pripora se je pravočasno pritožil obdolženec. Smiselno uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Navaja, da zahteva sodno varstvo ter ustavno presojo, ker mu je bil sklep o podaljšanju pripora vročen v kopiji, ne pa v originalu. Pritožbenega predloga ni podal. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po pregledu pritožbeno izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje ugotavlja, da je zunajobravnavni senat pravilno zaključil, da so še vedno izkazane vse okoliščine, ki utemeljujejo podaljšanje pripora zoper priprtega obdolženca in sicer, da je podan utemeljen sum, da je storil očitani mu kaznivi dejanji, da je še vedno ponovitveno nevaren, da je pripor zoper njega neogibno potreben za varnost ljudi, ki je ni mogoče zagotoviti z milejšimi ukrepi in da je pripor kot najhujši poseg v osebno svobodo obdolženca tudi sorazmeren ukrep. Vse te pogoje je prvo sodišče ob podaljšanju pripora razumno in za pritožbeno sodišče sprejemljivo ter prepričljivo argumentiralo, zato v odločitvi o podaljšanju pripora ne more biti nič oporečnega.

5. Sodni red, ki ureja poslovanje sodišč, v X. poglavju ureja obliko sodnih pisanj. Po prvem odstavku 107. člena Sodnega reda je izvirnik sodnega pisanja v predpisani obliki sestavljeno sodno pisanje, ki ga podpiše predsednik sodišča, predsednik senata oziroma sodnik in zapisnikar oziroma z razporedom dela določena sodna oseba, lastnoročno, če je pisanje izdelano v fizični obliki, ali s svojim varnim elektronskim podpisom, če je pisanje izdelano v elektronski obliki. Po prvem odstavku 109. člena Sodnega reda se izvirniki sodnih odločb, zapisnikov in drugih sodnih pisanj vložijo v sodni spis, razen če zakon ali ta red določata drugače. Prepisi sodnih pisanj pa so namenjeni strankam in drugim udeležencem postopka (četrti odstavek 111. člena Sodnega reda). Zato je neutemeljen pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da naj bi kršilo določbe o poslovanju sodišča s tem, ko obdolžencu kot stranki v postopku, ni vročilo izvirnika sklepa o podaljšanju pripora z dne 2. 9. 2021, opr. št. II Ks 2399/2021, ampak le prepis slednjega.

6. Ker sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe ni zasledilo kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je obdolženčevo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

7. Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za pritožbo zoper sklep o podaljšanju pripora po tarifni številki 74013 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.