13. 3. 2023

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe družbe Telekom Slovenije, d. d., Ljubljana, ki jo zastopa Stojan Zdolšek, odvetnik v Ljubljani, na seji 13. 3. 2023

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. PRp 323/2019 z dne 7. 5. 2020 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. ZSV 1880/2017 z dne 16. 7. 2019, z odločbo o prekršku Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije št. ODL-27/2017 z dne 14. 7. 2017, s sklepom Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije št. 71012-1/2017/25 z dne 9. 8. 2017 in z odločbo Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije št. ODL-27/2017 z dne 23. 8. 2017 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 232. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 81/15 in 40/17) in petega odstavka 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13 in 32/16) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnica je bila spoznana za odgovorno prekrška po 4. točki prvega odstavka 232. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (v nadaljevanju ZEKom-1) v zvezi s 13. in 14. členom Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1). Prekrškovni organ ji je izrekel globo v višini 280.000 EUR, ki jo je sodišče prve stopnje v postopku z zahtevo za sodno varstvo znižalo na 400 EUR. V preostalem delu je zavrnilo zahtevo za sodno varstvo. Višje sodišče je zavrnilo pritožbo zagovornika pritožnice. V ustavni pritožbi zoper izpodbijane akte pritožnica zatrjuje, da zadeva odpira več pomembnih ustavnopravnih vprašanj, ki presegajo njen pomen. Prepoznava jih v vprašanjih, ali sta 232. člen ZEKom-1 in peti odstavek 17. člena ZP-1 v neskladju z Ustavo; ali je sodišče kršilo 28. člen Ustave, ker je izreklo globo neposredno na podlagi drugega odstavka 17. člena ZP-1; in ali je sodišče kršilo 29. člen Ustave, ko je zavrnilo predlog obrambe za zaslišanje odgovorne osebe pritožnice.

2.Pobudnica hkrati z ustavno pritožbo vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 232. člena ZEKom-1 in petega odstavka 17. člena ZP-1. Glede določbe ZEKom-1 meni, da določa globo v deležu letnega prometa kršiteljice – pravne osebe – v neskladju z načelom pravne države iz 2. člena Ustave. Določba naj bi bila v očitnem nasprotju s petim odstavkom 17. člena ZP-1, ki dopušča, da se takšna globa predpiše samo za prekrške s področja varstva konkurence in trga z električno energijo in zemeljskim plinom, kamor naj ne bi spadal prekršek po ZEKom-1. Določba ZP-1 naj bi kršila zahtevo po določnosti iz 2. člena Ustave, če se pojem "področje varstva konkurence" razlaga tako, da zajame kršitev določb, ki so kakorkoli povezane s spodbujanjem in zagotavljanjem konkurence, ne le tistih, ki jih je vseboval Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 36/08, 40/09, 26/11, 87/11, 57/12, 33/14, 76/15 in 23/17, ZPOmK-1).

3.Po tretjem odstavku 55.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) lahko Ustavno sodišče le izjemoma v posebno utemeljenih primerih odloča o ustavni pritožbi, s katero se izpodbijajo posamični akti, izdani v zadevah prekrškov (četrta alineja drugega odstavka 55.a člena ZUstS), če gre za odločitev o pomembnem ustavnopravnem vprašanju, ki presega pomen konkretne zadeve. Kadar pritožnik hkrati z ustavno pritožbo vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona, je njegov pravni interes odvisen od izpolnjenosti pogojev za obravnavo ustavne pritožbe. Vložitev pobude sama po sebi še ne utemeljuje, da gre za pomembno ustavnopravno vprašanje. Samo če so izpolnjeni pogoji za izjemno obravnavo ustavne pritožbe, bi odločitev o ustavnosti zakona, ki je neposredno povezana z zatrjevanimi kršitvami človekovih pravic v ustavni pritožbi, lahko vplivala na pobudnikov pravni položaj (drugi odstavek 24. člena ZUstS).

4.Navedeni pogoji iz tretjega odstavka 55.a člena in drugega odstavka 24. člena ZUstS niso izpolnjeni, torej niso podane procesne predpostavke za obravnavo ustavne pritožbe in pobude. Zato ju je Ustavno sodišče zavrglo (1. in 2. točka izreka).

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretje alineje prvega odstavka 55.b člena v zvezi s četrto alinejo drugega odstavka 55.a člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

Dr. Matej Accetto

Predsednik

[1]Glej npr. sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-99/12, Up-443/12 z dne 7. 12. 2012, 2. točka obrazložitve, št. U-I-34/16, Up-126/16 z dne 12. 9. 2019, 4. točka obrazložitve, št. U-I-11/17, Up-60/17 z dne 10. 1. 2020, 3. točka obrazložitve, in št. U-I-89/20, Up-349/20 z dne 1. 9. 2020, 3. točka obrazložitve.