Jedro

Zaradi odtujenosti je treba stik med predlagateljem in sinom ponovno vzpostaviti, to pa je mogoče le postopoma z uvajalnimi stiki.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se druga alineja točke II izreka izpodbijanega sklepa glede stikov ob sredah spremeni tako, da predlagatelj mld. A. prevzame ob 17. uri na naslovu bivanja nasprotne udeleženke, v ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi izpodbijani sklep.

II. Izrek o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. S sklepom z dne 8. 3. 2021 je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagatelja za izdajo začasne odredbe, da je CSD dolžan nasprotni udeleženki nuditi psihosocialno pomoč. Ta del sklepa, to je točka I izreka, je že pravnomočen, saj je višje sodišče pritožbo predlagatelja s sklepom IV Cp 750/2021 zavrnilo. V točki II izreka sklepa je sodišče prve stopnje delno na predlog nasprotne udeleženke delno pa po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, po kateri se osebni stiki mld. A., rojenega . . 2011, s predlagateljem izvedejo tako, da prvih pet uvajalnih stikov poteka vsak torek od 13.30 ure do 14.30 ure v prostorih CSD ... (1. alineja); naslednjih devet tednov na domu očeta, ki otroka vsako sredo prevzame po pouku v šoli (ali na domu matere, odvisno od trenutne vključenosti v vzgojno izobraževalni proces) in ga pripelje na dom matere do 19. ure zvečer ter vsako soboto tako, da ga oče ob 9. uri prevzame na domu matere, do 18. ure, ko ga mati prevzame na domu očeta (2. alineja); nato bodo stiki potekali na način in v obsegu, kot je dogovorjeno s sodno poravnavo, sklenjeno pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, opr. št. P 2197/2017 – IV z dne 8. 10. 2018 (3. alineja). Kršitelju začasne odredbe se izreče denarna kazen 500,00 EUR, v primeru ponovne kršitve, pa se izreče nova, višja denarna kazen.

2. Predlagatelj je, skladno s pravnim poukom v sklepu, zoper izdano začasno odredbo vložil laičen ugovor. Navaja, da zaradi službenih obveznosti ob torkih, niti katerikoli drug delovni dan v tednu v času od 8. do 17.30 ure ne more zapustiti delovnega mesta oziroma delodajalca, saj vodi oddelek z več zaposlenimi, ki mora ves čas brezhibno delovati. Posledica odsotnosti iz delovnega mesta bi bila izguba zaposlitve, ki mu omogoča eksistenco in nenazadnje tudi plačevanje preživnine za sina. Zaradi službe tudi devet naslednjih stikov ob sredah ni izvedljivih, saj otroka ne more prevzeti takoj po pouku. Stiki so možni pod pogojem, da sodišče odredi, da A. v šoli prevzameta stara starša, pri njiju bo A. do njegovega prihoda iz službe okrog 17. ure. Pri starih starših je A. že pogosto bil v preteklosti, zato ve, da ju zelo pogreša. Stikom na CSD tudi sicer ugovarja, ker so popolnoma neprimerni, za stike pod nadzorom ni niti najmanjšega razloga. Nujnosti ukrepa sodišče v sklepu ni utemeljilo. Stiki s sinom so, dokler jih ni nasprotna udeleženka v celoti preprečila, potekali normalno, sinu so bili prijetni in koristni, izražal je potrebo po njih še tudi potem, ko je nasprotna udeleženka že začela s preprečevanjem stikov. Stike pod nadzorom razume kot kazen, ker je prošnje in predloge sploh naslavljal na CSD in sodišče. Nasprotna udeleženka s sklepom ni zavezana, da mora sina na stik na CSD pripeljati in ga na stik pripraviti, torej za nesodelovanje ne more biti kaznovana. Stik, kot je določen v soboto, bi bil sprejemljiv, če bi sodišče obrnilo vrstni red tako, da mati sina pripelje na dom očeta ob 9. uri in ga oče ob 19. uri pripelje na dom matere. Le tako bo zanesljivo vedel, da bo določen stik resnično omogočen in ne bo po sina hodil zaman, ko sin na stik ne bo pripravljen in ga bo v pričo nasprotne udeleženke in po njenih navodilih odklanjal. Poleg tega nasprotna udeleženka vsako možnost prihoda na njen dom absolutno odklanja, če pa bo sina pripeljal po stiku, bo lahko sam odšel v stanovanje. Ker ni on povzročil prekinitve stikov, je neprimerno in nesprejemljivo, da se mu za primer nespoštovanja zagroža denarna kazen.

3. Predlagatelj je ugovor še dopolnil, vendar po izteku roka za ugovor, zato navedb iz dopolnitve ugovora višje sodišče ni obravnavalo kot ugovorne navedbe in nanje ne bo posebej odgovarjalo.

4. Nasprotna udeleženka je na ugovor odgovorila. Pritrjuje izpodbijani odločitvi in obrazloženo zavrača pritožbene navedbe. Poudarja, da je nujno, da se stiki vzpostavijo postopoma in v okolju, v katerem se bo A., ki se očeta boji, počutil varnega. Predlagatelj se A. ne zna približati na način, da bi mu otrok zaupal in se v komunikaciji z njim sprostil, vsak njun kontakt rezultira v verbalnem nasilju. Ker sta se starša predlagatelja postavljala na njegovo stran, je A. tudi do njiju zadržan in nezaupljiv, tudi z njima bo moral ponovno vzpostaviti odnos.

5. Po izdaji izpodbijanega sklepa je stopil v veljavo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) z dne 12. 3. 2021, ki se uporablja od 27. 3. 2021 (ZIZ-M1). S to novelo je bil v ZIZ dodan 273.b člen, ki določa, da zoper sklep o začasni odredbi za varstvo koristi otrok ni dovoljen ugovor, če je bila dolžniku dana možnost, da se glede predloga za izdajo začasne odredbe izjavi pred njeno izdajo. V 20. členu ZIZ-M določa, da se postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo ali predlog za zavarovanje vložen pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljujejo in dokončajo po določbah tega zakona. Pred izdajo izpodbijanega sklepa sta obe stranki vložili večje število vlog, kontradiktornost je bila tako vzpostavljena in sta se stranki izrekli o za izdajo začasne odredbe relevantnih dejstvih in predlogih nasprotne stranke. To glede na spremembo ZIZ pomeni, da ugovor v tem postopku ni dovoljen, zato je višje sodišče ugovor predlagatelja obravnavalo kot pritožbo.2

6. Pritožba je delno utemeljena.

7. Začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki so eden od ukrepov za varstvo koristi otroka (159. člen Družinskega zakonika – DZ). Izdajo se pod pogoji, ki jih določa DZ, po v ZIZ predpisanem postopku (100. člen Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-1). Postopek za izdajo začasne odredbe je hiter in sumaren, odloča se na podlagi dokaznega standarda verjetnosti, ki je dosežen, kadar obstaja več argumentov za obstoj določenega dejstva, kot argumentov proti temu dejstvu, oziroma so prvi argumenti močnejši od drugih. Namen postopka za izdajo začasne odredbe ni določiti optimalni način izvajanja stikov med nerezidenčnim staršem in otrokom, pač pa v zaščiti ogroženega otroka (prvi odstavek 157. člena DZ). Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju, obsega pa škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju (drugi in tretji odstavek 157. člena DZ). Otrok ima pravico do stikov z obema od staršev in oba starša imata pravico do stikov z otrokom, če so ti otroku v korist (prvi odstavek 141. člena ZD). Če otrok z enim od staršev nima stikov, pride do odtujitve med njima, ta pa po ugotovitvah stroke ogroža zdrav in celosten razvoj otroka, zato je treba odtujitev preprečiti. Sodišče zaradi varstva koristi ogroženega otroka določi primeren obseg in način stikov, da se prepreči popolna oziroma še nadaljnja odtujitev otroka od nerezidenčnega starša. 8. A. fizičnih stikov z očetom že več kot eno leto nima, nekajkrat sta imela le stik po telefonu. Za skladen psihofizični razvoj otroka je pomembno, da ima čimbolj pristen stik tudi z nerezidenčnim staršem. Iz mnenja izvedenke klinično – psihološke stroke B. B. izhaja, da imata oba A. starša sicer ustrezne starševske kapacitete, vendar pa ne zmoreta zaključiti medsebojnih sporov in pogajanj, v njun konflikten odnos se vključuje tudi A., ki je zaradi tega v stiski. Boji se, da bi se pogoji zanj zaradi odnosov med staršema še poslabšali. Očetova ravnanja oziroma skrb zanj A. občuti kot psihični pritisk in se ob očetu in njegovih bližnjih, svojih starih starših, ne počuti več sproščeno in varno (str. 13 izvedenskega mnenja). Očeta doživlja kot parcialni objekt, do katerega ni zmogel izoblikovati trajajočega intimnega odnosa varne in konstantne navezanosti (str. 15 izvedenskega mnenja). Izvedenka je prepoznala začetne oziroma blage simptome odtujitvenega sindroma, ki pa v nasprotju s trditvami predlagatelja ni posledica materinega odtujevanja. Izvedenka meni, da mati A. ne preprečuje stikov z očetom ali s starimi starši. Tudi iz poročil CSD je razvidno, da je mati pripravljena na sodelovanje. Zaradi odtujenosti je treba stik med predlagateljem in sinom ponovno vzpostaviti, to pa je mogoče le postopoma z uvajalnimi stiki. Izvedenka je v dopolnitvi mnenja pojasnila, da so z izpodbijano začasno odredbo določeni stiki v prostorih CSD in pod nadzorom strokovne osebe primerni in potrebni. So predpogoj za vzpostavitev pogojev za zadovoljevanje pravic in nalog staršev ter mld. otroka v zvezi z varstvom in vzgojo zanj.

9. Predlagatelj v mnenje izvedenke in poročila CSD z dokazno nepodprtimi navedbami ni vzbudil dvoma. Niti za verjetno ni izkazal, da so sinu stiki z njim prijetni. Nasprotno, iz podatkov spisa izhaja, da sin stike zavrača, da se očeta boji. Povzete ugotovitve pa sodišču narekujejo izdajo začasne odredbe.

10. Otrok in starša potrebujejo v dani situaciji pomoč strokovnih delavcev CSD, da bo prišlo do ponovne vzpostavitve stikov. Podlaga za določitev nadzorovanih stikov je v 163. členu DZ. Skladno s prvim odstavkom 164. člena DZ mora strokovna oseba udeležence stika pripraviti na stik, nato pa spremlja, ali stik za otroka predstavlja tako psihično obremenitev, da je ogrožen in v tem primeru ustrezno ukrepa (drugi odstavek 164. člena DZ). Strokovni delavci CSD bodo skladno s tretjim odstavkom 164. člena DZ A. in predlagatelju pomagali pri ponovni vzpostavitvi stikov. Po mnenju izvedenke brez uvajalnih stikov ponovna vzpostavitev primernega odnosa med predlagateljem in mld. A. ne bo možna in bo treba stike ukiniti. Če se bodo stiki vzpostavili, se bo po mnenju izvedenke A. skozi nadaljnja razvojna obdobja sposoben psihofiziološko in osebnostno umiriti, kar je osnovni pogoj za njegovo zdravo telesno in psihično funkcioniranje.

11. Navedb, da zaradi delovnih obveznosti nikoli v času uradnih ur CSD ne more priti na stik, predlagatelj ni podkrepil z dokazi (npr. izjavo delodajalca). Niti to ni navedel, kdo je njegov delodajalec, zato trditve o nenadomestljivosti in nujni stalni prisotnosti v delovnem procesu niso preverljive. Tako jih ni uspel izkazati niti s stopnjo verjetnosti. Pa tudi če je res, da delovnega mesta oziroma procesa ne more zapustiti za čas, ki je potreben za prihod na CSD, izvedbo enournega stika in pot nazaj v službo, ima predlagatelj možnost udeležbe na nujno potrebnih uvajalnih stikih na CSD. Prav gotovo ima precej več kot pet dni dopusta na leto (zakonski minimum je 18 dni) in ga lahko, da bo deloval v korist otroka, izkoristi. Zaradi koriščenja dopusta gotovo ne bo izgubil zaposlitve.

12. Po mnenju izvedenke se je zaradi neizvajanja stikov z očetom A. tudi od njegovih staršev odtujil in se z njima ne počuti več varnega. Nasprotnega predlagatelj ni izkazal. To pomeni, da predlog, da A. na devet uvajalnih stikov ob sredah pride iskat eden od starih staršev in A. nato pri njiju počaka do prihoda predlagatelja iz službe, ni v korist otroka in zato ni utemeljen. Glede na navedbo pritožnika, da prihaja iz službe okrog 17. ure3, pa je višje sodišče delno ugodilo pritožbi in odločilo, da se stiki ob sredah izvajajo od 17. ure, ko prevzame otroka na njegovem domu, do 19. ure.

13. Za poseg v odločitev prvostopenjskega sodišča, da začasno (ob sobotah) predlagatelj pride A. iskat na dom, nasprotna udeleženka pa ob koncu stika A. odpelje, ni podlage. Da A. stike odklanja zaradi vpliva mame oziroma (le) v njeni prisotnosti, predlagatelj ni izkazal, prav tako ne, da ga mati na stike ne pripravi. Bolj verjetna je trditev nasprotne udeleženke, da se A. boji, da ga oče ne bo pripeljal s stika in se počuti varnejšega, če ga pride ona iskat po končanem stiku. Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi stike preprečevala nasprotna udeleženka, pač pa, da A. stike odklanja zaradi preteklih ravnanj predlagatelja in se boji, da ga po stiku ne bo peljal domov. Iz poročil CSD je razvidno, da je mati pripravljena na sodelovanje, sina je po izdani začasni odredbi pripeljala na CSD in 18. 3. 2021 prišla tudi na razgovor, v katerem so ji delavci CSD predstavili namen in način izvajanja stikov pod nadzorom, pogovorili so se tudi o ustrezni pripravi sina na stik pod nadzorom, strinjala se je s protokolom izvajanja stikov pod nadzorom (obvestilo CSD z dne 24. 3. 2021 na list. št. 323 spisa), medtem ko se predlagatelj po prvem neuspelem poskusu izvedbe stika pod nadzorom na vabila in pobude CSD in sodišča ne odziva. To otroku vsekakor ni v korist! Glede na to pritožbeno sodišče poziva predlagatelja, naj vzpostavi stik s sinom na v izpodbijani začasni odredbi določen način. Sodišče ne vidi razloga, da A. ne bi iz stanovanja prišel sam pred blok, kjer bi ga čakal oče, seveda potem, ko bo na prvih petih uvajalnih stikih na CSD ponovno vzpostavljen odnos med njima. Tako se bosta starša izognila, da bi se videla. Vsaj nek minimalen pisni ali telefonski kontakt pa bosta v dobro otroka morala imeti.

14. Stališče predlagatelja, da je lahko kaznovanju zaradi kršitve začasne odredbe podvržen le on, je materialnopravno zmotno. Zakon nalaga tistemu od staršev, kateremu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, da mora opustiti vse, kar otežuje ali onemogoča stike in si prizadevati za ustrezen otrokov odnos do stikov z drugim od staršev (drugi odstavek 141. člena ZD), zato je nasprotna udeleženka, ne glede na to, da to v sklepu ni izrecno napisano, dolžna omogočiti stike mld. A. in predlagatelja ter A. na stike pripraviti. V primeru kršitve te dolžnosti bo tudi nasprotna udeleženka denarno kaznovana, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa.

15. Po obrazloženem je izpodbijana odločitev, s katero se postopoma ponovno vzpostavljajo stiki med predlagateljem in mld. A., materialnopravno pravilna. Ker predlagatelj tudi po mnenju višjega sodišča ne more večkrat oziroma ni utemeljeno od njega pričakovati, da bo poleg petih uvajalnih srečanj na CSD, zaradi stikov s sinom iz službe izostajal še po ponovni vzpostavitvi stika, je pritožbi ugodilo toliko, da ga ni dolžan priti ob sredah iskati po končanem pouku. V ostalem pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo, saj niso podane ne v pritožbi uveljavljane kršitve, ne kršitve, na katere je skladno s 350. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP)4 pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti.

16. Ker so stroški, nastali v zvezi s postopkom za izdajo začasne odredbe, del stroškov postopka (prvi odstavek 151. člena ZPP), o stroških postopka pa se odloči s končno odločbo (šesti odstavek 163. člena ZPP), je višje sodišče odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.

1 Uradni list RS, št. 36-718/2021. 2 Iz zakonodajnega gradiva (Poročevalec DZ) izhaja, da je takšna sprememba Zakona v postopkih za varstvo koristi otrok potrebna, ker je treba odločati še posebej hitro. 3 Pri navedbi do kdaj dela, predlagatelj ni dosleden: enkrat navaja, da pride iz službe okoli 17. ure, v zvezi s stiki na CSD pa, da delovnega mesta ne more zapustiti do 17.30 ure. 4 ZPP se uporablja skladno s 42. členom ZNP-1.