5. 7. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, d. v. z., Ljubljana, ki jo zastopa Odvetniška pisarna Jadek & Pensa, d. n. o. – o. p., Ljubljana, na seji 5. julija 2007

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 76/05) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnica izpodbija 19. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju ZZVZZ-H). Navaja, da jo četrti odstavek 19. člena ZZVZZ-H zavezuje izplačati matematične rezervacije oziroma rezervacije za starost kot matematične rezervacije tudi tistim zavarovancem, ki so preoblikovali ali prekinili doživljenjske pogodbe v dvanajstletne pogodbe na podlagi tržnih ponudb zavarovalnic pred uveljavitvijo ZZVZZ-H. Izpodbijani ureditvi pobudnica očita kršitev načel pravne države (2. člen Ustave), ker naj bi na novo določila izplačila obravnavanih rezervacij za pogodbe, prekinjene pred uveljavitvijo ZZVZZ-H, takrat veljavni predpisi pa v tovrstnih primerih niso določali izplačila teh sredstev. Izpodbijana določba naj bi naknadno in spreminjajoče posegla v dejansko stanje, ki je bilo v preteklosti že zaključeno. Ob tem pobudnica še navaja, da so upravičenci po četrtem odstavku 19. člena ZZVZZ-H že prejeli izplačilo matematičnih rezervacij z nižjo premijo novih dvanajstletnih zavarovanj in da za rezervacije za prekinjene pogodbe ni oblikovala kritnega sklada, zato nima vira sredstev za njihovo izplačilo.

2.Državni zbor v odgovoru na pobudo navaja, da pobudnica ni izkazala neposrednega in konkretnega pravnega interesa, saj naj izpodbijana določba ne bi neposredno posegla v njene pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Pri tem se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-277/05 z dne 9. 2. 2006 (Uradni list RS, št. 21/06 in OdlUS XV, 15), v kateri je Ustavno sodišče opozorilo na načelo likvidnosti in solventnosti pri poslovanju zavarovalnic ter na pravno naravo in poseben namen matematičnih rezervacij. Za oblikovane matematične rezervacije oziroma rezervacije za starost kot matematične rezervacije naj bi bila pobudnica dolžna zagotoviti kritni sklad kot posebno namensko premoženje, namenjeno kritju obveznosti iz zavarovanj. S sredstvi tega sklada bi morala zavarovalnica strogo namensko razpolagati ter jih upravljati ločeno od svojega premoženja. Ker ta sredstva niso v lasti zavarovalnice in ker v skladu z ZZVZZ-H obravnavane rezervacije niso bile več dopustne, bi se morala razgraditi na ustavno dopusten način.

3.Svoje mnenje je dala tudi Vlada. V njem vsebinsko povzema pojasnila iz mnenja Ministrstva za zdravje, ki ga je dalo v zvezi z obravnavano pobudo. Navaja, da ne držijo trditve pobudnice, da so upravičenci po četrtem odstavku 19. člena ZZVZZ-H že prejeli izplačilo matematičnih rezervacij z nižjo premijo novih dvanajstletnih zavarovanj. Pojasnjuje, da je pobudnica s pomanjkljivim in zavajajočim obveščanjem ter brez zakonske podlage svoje zavarovance "spravila v položaj", ko so v škodo svojega premoženja sklenili nove zavarovalne pogodbe z dvanajstletnim trajanjem. Sestavni del teh pogodb je bil tudi sporazum o prenehanju veljavne zavarovalne pogodbe z doživljenjskim trajanjem, s katerim je veljavnost zavarovanja z doživljenjskim trajanjem prenehala, s tem pa tudi vse obveznosti pobudnice po tej pogodbi. Kljub temu, da do uveljavitve ZZVZZ-H ni bilo zakonske podlage, ki bi zavarovalnicam ob prenehanju dopolnilnega zavarovanja (smrti zavarovanca, enostranski odpovedi) nalagala izplačilo sredstev matematičnih rezervacij, po mnenju Vlade oziroma Ministrstva za zdravje to ne pomeni, da je bilo zavarovalnici dovoljeno organizirati masovne preureditve zavarovanj, s katerimi je z razgradnjo oblikovanih matematičnih rezervacij v škodo premoženja svojih zavarovancev prišla do neupravičene obogatitve oziroma razbremenitve. Če izpodbijana določba četrtega odstavka 19. čelna ZZVZZ-H ne bi določila dolžnosti izplačila obravnavanih rezervacij tudi tistim zavarovancem, ki so svoje zavarovalne pogodbe iz doživljenjskih preoblikovali v dvanajstletne, bi prišlo do neupravičene obogatitve zavarovalnic iz sredstev, ki niso njihova.

B.

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 19. člena ZZVZZ-H je skupaj s pobudnico vložil tudi Janez Gregorčič, ki izpodbijani ureditvi očita neskladje z 2. členom, drugim odstavkom 14. člena in s 33. členom Ustave, kolikor do izplačila matematičnih rezervacij oziroma rezervacij za starost kot matematičnih rezervacij na podlagi izpodbijane določbe 19. člena ZZVZZ-H niso upravičeni tudi zavarovanci, ki so imeli sklenjene pogodbe dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja brez obravnavanih rezervacij. Ustavno sodišče je pobudo Janeza Gregoriča izločilo in bo o njej odločalo posebej.

5.Ker iz vsebine pobude izhaja, da pobudnica izpodbija le drugi stavek četrtega odstavka 19. člena ZZVZZ-H, je Ustavno sodišče svojo presojo omejilo le na izpodbijani del 19. člena ZZVZZ-H.

6.Četrti odstavek 19. člena ZZVZZ-H v drugem stavku določa, da morajo zavarovalnice izplačati matematične rezervacije oziroma rezervacije za starost tudi zavarovancem, ki so preoblikovali ali prekinili doživljenjske pogodbe v dvanajstletne pogodbe na podlagi tržnih ponudb zavarovalnic.

7.Z navajanjem razlogov, ki sami po sebi pomenijo neizpolnjevanje zakonskih obveznosti pobudnice, tj. da pobudnica nima sredstev za izplačilo obravnavanih rezervacij, ker za dvanajstletne pogodbe ni oblikovala kritnega sklada, ki bi ga po zakonu morala oblikovati, pobude ni mogoče utemeljiti.

8.Ustavno sodišče pa je že presojalo ustavnost 19. člena ZZVZZ-H. V odločbi št. U-I-277/05 je presodilo, da določba 19. člena ZZVZZ-H, ki ureja izplačilo sredstev matematičnih rezervacij in rezervacij za starost kot matematičnih rezervacij, ni v neskladju z Ustavo. Ustavno sodišče je pri tej presoji med drugim upoštevalo, da so morale zavarovalnice za oblikovanje obravnavanih rezervacij v skladu z ZZavar zagotoviti kritni sklad, ki je kot posebno namensko premoženje namenjeno kritju njenih obveznosti iz teh vrst zavarovanj. Ker je ZZVZZ-H prepovedal oblikovanje obravnavanih rezervacij, je bil zakonodajalec dolžan odločiti o sredstvih iz naslova rezervacij, ki so bila zbrana, po novi ureditvi pa ne bodo več potrebna, ter jih razgraditi na ustavno skladen način. Ustavno sodišče je tudi presodilo, da so sredstva rezervacij posebno namensko premoženje zavarovalnice in ta z njimi ne more razpolagati po svoji volji, ampak le tako, da je spoštovana njihova z zakonom določena funkcija. Presodilo je tudi, da zavarovalnica v okviru varstva svoje premoženjske svobode ne more uveljavljati tistih pravic, ki presegajo njena upravičenja do teh sredstev. Kolikor bi zakonodajalec ta sredstva rezervacij prepustil v lastnino zavarovalnicam, bi te prejele nekaj, do česar po zakonu, ki ureja njihovo poslovanje, niso upravičene. Zato z izplačilom teh rezervacij ni poseženo v lastninsko pravico zavarovalnic.

9.Enako stališče je Ustavno sodišče zavzelo tudi v sklepu št. U-I-336/05 z dne 20. 4. 2006, v katerem je med drugim navedlo, da so zavarovalnice na podlagi sistematične in jezikovne razlage 19. člena ZZVZZ-H dolžne izplačati sredstva rezervacij tudi tistim zavarovancem, ki so v preteklosti preoblikovali doživljenjske pogodbe v dvanajstletne na podlagi tržnih ponudb zavarovalnic oziroma so te pogodbe prekinili. Trditev pobudnice, da so zavarovanci, ki so v preteklosti preoblikovali doživljenjske pogodbe v dvanajstletne na podlagi tržnih ponudb zavarovalnic oziroma so te pogodbe prekinili, prejeli izplačilo matematičnih rezervacij z nižjo premijo novih dvanajstletnih pogodb, pa ni izkazana.

10.Ustavno sodišče je v okviru presoje 19. člena torej že ugotovilo, da tudi četrti odstavek 19. člena ni v neskladju z Ustavo. Ker pobudnica za neustavnost izpodbijane določbe ne navaja razlogov, ki jih Ustavno sodišče ne bi upoštevalo že pri prejšnjih odločitvah, je Ustavno sodišče pobudo zavrnilo kot očitno neutemeljeno.

C.

11.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, dr. Franc Grad, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj