Jedro

Kazenske točke v cestnem prometu so se po veljavnem predpisu lahko izrekle vozniku, ki je imel veljavno vozniško dovoljenje, izdano v Republiki Sloveniji, oziroma osebi, ki ji je začasno odvzeto vozniško dovoljenje, kasnejša sprememba predpisa pa na odločanje v konkretnem primeru nima vpliva, saj se za storilca uporabi zakon ali predpis, ki je zanj milejši.

Izrek

Izpodbijana pravnomočna sodba Okrajnega sodišča v Piranu z dne 27.3.2007 se spremeni tako, da se storilcu M.V. ne izreče stranska sankcija 18 kazenskih točk za prekršek, storjen z motornim vozilom B kategorije.

Obrazložitev

A. 1. Okrajno sodišče v Piranu je z izpodbijano sodbo spoznalo M.V. za odgovornega prekrška po točki d četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1, ter storilcu izreklo globo v znesku 500,76 EUR in stransko sankcijo 18 kazenskih točk za prekršek, storjen z motornim vozilom B kategorije. Odločilo je še, da je storilec dolžan plačati stroške postopka o prekršku, in sicer povprečnino v znesku 63 EUR.

2. Vrhovni državni tožilec je 10.7.2007 zoper pravnomočno sodbo vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Izpodbijana sodba v skladu z 98. členom Zakona o prekrških (ZP-1) nima obrazložitve, saj nihče od upravičencev ni napovedal pritožbe. Vložnik navaja, da je storilec imetnik vozniškega dovoljenja, ki je bilo izdano v C. v Bosni in Hercegovini. V času storitve prekrška 11.11.2005 je bilo v skladu s takrat veljavnim drugim odstavkom 22. člena ZP-1 mogoče izreči kazenske točke v cestnem prometu le vozniku, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, izdano v Republiki Sloveniji. Vložnik zato uveljavlja kršitev materialnih določb zakona iz 5. točke 156. člena Zakona o prekrških (ZP-1), ki je podana, ker je sodišče z odločitvijo o sankciji prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu.

B.

3. Iz obdolžilnega predloga izhaja, da storilec ni imetnik slovenskega vozniškega dovoljenja, saj je bilo njegovo vozniško dovoljenje izdano pri upravni enoti v C. v Bosni in Hercegovini. Prekršek, zaradi katerega je bila storilcu izrečena stranska sankcija 18 kazenskih točk, je bil storjen 11.11.2005. V tem času je veljala določba drugega odstavka 22. člena ZP-1, po kateri so se kazenske točke v cestnem prometu lahko izrekle vozniku, ki je imel veljavno vozniško dovoljenje, izdano v Republiki Sloveniji, oziroma osebi, ki ji je začasno odvzeto vozniško dovoljenje. Kasnejša sprememba 22. člena ZP-1 na odločanje v konkretnem primeru nima vpliva, saj se v skladu z drugim odstavkom 2. člena ZP-1 v primeru, če se po storitvi prekrška enkrat ali večkrat spremenijo materialnopravne določbe tega zakona ali predpis, ki določa prekršek, uporabi zakon ali predpis, ki je za storilca milejši. Z izrekom stranske sankcije 18 kazenskih točk storilcu, čigar vozniško dovoljenje ni bilo izdano v Republiki Sloveniji, je sodišče v izpodbijani sodbi prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu, s čimer je podana v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljana kršitev iz 5. točke 156. člena ZP-1. 4. Glede na ugotovljeno kršitev materialnih določb zakona (5. točka 156. člena ZP-1) je Vrhovno sodišče ugodilo zahtevi vrhovnega državnega tožilca in na podlagi prvega odstavka 426. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 glede na naravo kršitve izpodbijano sodbo v odločbi o sankciji spremenilo tako, da se storilcu ne izreče stranska sankcija 18 kazenskih točk za prekršek, storjen z motornim vozilom B kategorije.