Jedro

Tožena stranka nima prav, da dejstvo obstoja napake zadostuje za uspešno uveljavljanja znižanja plačila. Tožena stranka bi morala za sklepčnost ugovora znižanja plačila zaradi napake podati ustrezne trditve, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti razmerje med vrednostjo izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo tega dela ob sklenitvi pogodbe z napako.

Tožena stranka navaja, da je protispisnost v tem, da je izvedenka izpovedala, da je bilo delo tožeče stranke izvršeno pomanjkljivo in tudi izračunala stroške sanacije. Sodišču prve stopnje je zato očitala, da bi na podlagi izvedenih dokazov lahko odločilo drugače. S temi pritožbenimi navedbami tožena stranka pravzaprav ne uveljavlja pritožbenega razloga protispisnosti, temveč graja dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki pa jo v sporih majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 67626/2010 z dne 19. 5. 2010 v veljavi tudi v 1. in 3. odstavku izreka (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna v osmih dneh tožeči stranki povrniti nadaljnje pravdne stroške v znesku 2.400,16 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi naslednji dan po poteku roka za prostovoljno izpolnitev te obveznosti (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, obravnavani gospodarsko pravni spor teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP). O pritožbi zoper sodbo je zato na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica. Sodba v sporu majhne vrednosti se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Pritožbeno sodišče je po vpogledu v evidenco AJPES ugotovilo, da se je nad toženo stranko H., d. o. o., dne 16. 12. 2016 začel stečajni postopek. S tem dnem je bil zato postopek po samem zakonu prekinjen (4. točka prvega odstavka 205. člena ZPP). Vendar pa so v konkretnem primeru podani pogoji za uporabo drugega odstavka 207. člena ZPP, saj sme pritožbeno sodišče kljub prekinitvi postopka izdati odločbo, če je do prekinitve prišlo po tem, ko so bila v pritožbenem postopku opravljena vsa procesna dejanja. Ker so v predmetni zadevi ti pogoji izpolnjeni, saj je sodišče prve stopnje izpodbijano sodbo pravdnima strankama vročilo 14. 11. 2016 in pritožbo tožene stranke v odgovor tožeči stranki 6. 12. 2016, torej pred prekinitvijo postopka, pritožbeno sodišče v času prekinjenega postopka lahko odloči o predloženi pritožbi.

7. Obravnavana zadeva je že tretjič pred pritožbenim sodiščem. Prvič je pritožbeno sodišče s sklepom II Cpg 1630/2013 z dne 11. 8. 2014, drugič pa s sklepom II Cpg 515/2015 z dne 17. 8. 2015, sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. S slednjim je pritožbeno sodišče sodišče prve stopnje napotilo, da ugotovi, ali epoxi premaz pomeni odpravo napak, in če ne, ali je tožena stranka kljub temu upravičena do zadržanja dela plačila ter v kolikšnem delu.

8. Glede na to, da gre za spor majhne vrednosti, je pritožbeno sodišče vezano na ugotovljeno dejansko stanje (prvi odstavek 458. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je prišlo do napak pri izvedbi diletacij, saj dela v tem delu (diletacij) niso bila izvedena v celoti po pravilih stroke. Glede preostalih zatrjevanih napak, to je obarvanosti tal in neravnin, pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so bile v mejah dopustnega oziroma v tem delu dela niso bila izvedena nekvalitetno in v nasprotju s pravili stroke. Nadalje je ugotovilo, da epoxi premaz pomeni boljši, kakovostnejši in drugačen tlak, zato stroški tega premaza ne predstavljajo potrebnih stroškov za odpravo napake. Glede zahtevka za znižanje plačila pa je ugotovilo, da tožena stranka ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu, saj niti ni trdila kolikšno vrednost je imelo izvršeno delo ob sklenitvi pogodbe brez napake in kolikšno vrednosti bi imelo ob sklenitvi pogodbe delo z napako.

9. Tožena stranka je v pritožbi najprej uveljavljala pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču prve stopnje je očitala zmotno uporabo tretjega odstavka 639. člena Obligacijskega zakonika (OZ), vendar navedenega pritožbenega očitka ni konkretizirala, temveč je navajala zgolj, da ji navedena določba daje pravico do znižanja plačila, če delo ni izvršeno v skladu s pogodbo in navodili naročnika. Navajala je tudi, da ne drži, da je bila njena trditvena podlaga pomanjkljiva, saj je trdila, da je bilo delo opravljeno slabo in to tudi dokazala, pri čemer se je sklicevala na v postopku pridobljeno izvedensko mnenje.

10. Res je, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bilo delo tožeče stranke izvršeno z določenimi napakami. Vendar pa tožena stranka nima prav, da dejstvo obstoja napake zadostuje za uspešno uveljavljanja znižanja plačila na podlagi tretjega odstavka 639. člena OZ. Kot je to pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, bi morala tožena stranka za sklepčnost ugovora znižanja plačila zaradi napake podati ustrezne trditve (212. člen ZPP), na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti razmerje med vrednostjo izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo tega dela ob sklenitvi pogodbe z napako (640. člen OZ). Pomanjkljive trditvene podlage tožena stranka ne more nadomestiti s sklicevanjem na ponudbo družbe R. (list. št. 17)(1), kot tudi ne na ugotovitve v izvedenskem mnenju. Zato očitek o zmotni uporabi materialnega prava, med drugim iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, ni utemeljen.

11. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka trdila le, da zahteva „ali odpravo reklamacije (kar je zahtevala), ali pa se ji prizna manjša cena; zmanjšana cena je toliko kot to izhaja iz računa R. z dne 1. 3. 2010, to je 4.768,75 EUR, kar je približno toliko, kot zadržuje plačila upniku“. Za dokazovanje svojih dejanskih navedb je predlagala vpogled v ponudbo ponudnika R., ogled na kraju samem in izvedenca gradbene stroke.

12. Tožena stranka je torej zniževala plačilo v višini zneska, ki predstavlja stroške odprave napak. Takšno znižanje ni v skladu z določb 640. člena OZ. Znižanje plačila za vsoto stroškov, potrebnih za odpravo stvarne napake, izključuje že jezikovna razlaga zakona, ki povsem jasno kot merilo znižanja določa razmerje dveh vrednosti (vrednostjo izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo, ki bi jo tedaj imelo izvršeno delo z napako – tako sodba in sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 348/2013).

13. Tožena stranka je v vlogi z dne 24. 12. 2015 (po že drugi razveljavitvi prvostopenjske sodbe) trdila, da je, glede na opozorilo Višjega sodišča v sklepu z dne 17. 8. 2015, zahtevala znižanje plačila v višini razlike med vrednostjo dela z napako in dela brez napake ter zato tudi predlagala izvedenca gradbene stroke. Vendar dopolnitve izvedenskega mnenja v tej smeri (glede na to, da izvedencu ni bilo naročeno, da ugotovi razmerje v smislu 640. člena OZ) ni predlagala.

14. Tožena stranka je v vlogi z dne 24. 12. 2015 trdila tudi, da poleg znižanja plačila zahteva tudi plačilo zneska, ki ga je poravnala zaradi sanacije napačnega dela tožeče stranke.

15. Poleg zahtevka za odpravo napak ima naročnik v skladu z določbo tretjega odstavka 639. člena OZ tudi pravico, da napako odpravi sam po drugem podjemniku, in da od prvega zahteva povrnitev stroškov odprave te napake, pravico do sorazmernega znižanja plačila in pravico odstopiti od pogodbe. Navedene jamčevalne zahtevke pa je mogoče uveljavljati samo alternativno, in jih torej ni mogoče kumulirati. Izjemoma je mogoče kumulirati zahtevke v zvezi z odpravo napake (bodisi pravico naročnika od podjemnika zahtevati odpravo napake, bodisi pravico napako odpraviti na podjemnikove stroške) z zahtevkom za sorazmerno znižanje plačila, vendar le, kadar napake ni mogoče v celoti odpraviti tako, da bi po odpravi posel imel značilnosti, ki bi jih po pogodbi moral imeti, torej kadar je kljub odpravi napake podjemnikova izpolnitev vredna manj, kot bi bila, če bi bil posel v celoti pravilno opravljen(2). V danem primeru tožena stranka trditev v tej smeri ni postavila. Zato ne more zahtevati tako znižanja plačila v višini razlike med vrednostjo dela z napako in dela brez napake, kot tudi plačila stroškov sanacije.(3) Poleg tega bi tožena stranka stroške odprave napak morala uveljavljati ali s pobotnim ugovorom ali z nasprotno tožbo. Niti pobotnega ugovora, niti nasprotne tožbe pa ni vložila.

16. Tožena stranka je v pritožbi nadalje uveljavljala pritožbeni razlog absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar neutemeljeno. Izpodbijana sodba je jasna, razumljiva in argumentirana, saj so v njej navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, zato nedvomno tudi preizkusljiva. Pavšalno in nekonkretizirano očitana kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zato ni utemeljena. S pritožbenim očitkom, da je v izvedenih dokazih očitno drugačna vsebina, kot jo je sodišče prve stopnje povzelo v izpodbijani sodbi, tožena stranka uveljavlja pritožbeni razlog iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (protispisnost). Protispisnost je podana le, če bi sodišče vsebini zapisnika pripisalo drugačno vsebino, kakršno ima na izvirnem papirju (nepravilen prenos podatka), česar pa sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ni storilo. Tožena stranka namreč navaja, da je protispisnost v tem, da je izvedenka izpovedala, da je bilo delo tožeče stranke izvršeno pomanjkljivo in tudi izračunala stroške sanacije. Sodišču prve stopnje je zato očitala, da bi na podlagi izvedenih dokazov lahko odločilo drugače. S temi pritožbenimi navedbami tožena stranka pravzaprav ne uveljavlja pritožbenega razloga protispisnosti, temveč graja dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki pa jo v sporih majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati. Dokazno oceno sodišča prve stopnje je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP, ali če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki nista dovoljena pritožbena razloga v postopku majhne vrednosti (prvi odstavek 458. člena ZPP).

17. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso utemeljeni in pritožbeno sodišče ni našlo razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

18. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Iz katere tudi sicer izhaja, da se bo izvedel epoxi premaz, za katerega je bilo ugotovljeno, da ne pomeni odprave napake, temveč gre za drugačen, boljši in dražji premaz.

Op. št. (2): Tako Obligacijski zakonik s komentarjem, Posebni del, 3. knjiga, stran 870. Op. št. (3): Za katere (tiste, ki jih uveljavlja tožena stranka – stroške epoxi premazov) je bilo pravilno ugotovljeno, da zaradi boljše in drugačne izvedbe premazov ne morejo predstavljati potrebnih stroškov odprave napak.