Jedro

Toženec - ZZZS - je v postopku izrednega nadzora zoper tožnika - izvajalaca zdravstvenih storitev (zdravnika) - izdal končni zapis. Navedeni zapis predstavlja konkretni upravni akt, ki ga je izdal toženec pri izvrševanju javnih pooblastil, zoper katerega je skladno s 18. in 19. členom Pravilnika o nadzorih ZZZS dopustno sodno varstvo. Za tak spor je stvarno pristojno Upravno sodišče. Ne gre za socialni spor, saj tožnik ne izpodbija dokončne odločbe zavoda v zvezi s priznanjem pravic iz obveznega zdravstvnega zavarovanja, niti za delovni spor, čeprav tožnik navaja, da zaradi ugototvitev nadzorne komisije o ugotovljenih nepravilnostih, toženec tožniku ni podaljšal PZ, sklenjene za določen čas.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje se je z izpodbijanim sklepom izreklo za stvarno nepristojno za reševanje predmetne zadeve (1. tč.

izreka). Nadalje je sklenilo, da bo zadeva po pravnomočnosti tega sklepa odstopljena v reševanje Upravnemu sodišču RS v Ljubljani, ki je stvarno in krajevno pristojno za reševanje te zadeve (2. tč. izreka).

Zoper sklep se pritožuje tožnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov. Pri tem navaja, da je iz pogodbe o zaposlitvi, katero je tožnik podpisal dne 27.10.2005, generalni direktor toženca pa dne 26.10.2005 razvidno, da sta pravdni stranki sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas od 1.11.2005 do 30.11.2005 s polnim delovnim časom 40 ur na teden za delo na delovnem mestu nadzorni zdravnik na direkciji. Iz v tožbi priloženega končnega zapisa št. XY z dne 23.1.2006 in zapisnika številka YZ o opravljenem izrednem nadzoru z dne 28.10.2005 pa izhaja, da naj bi se izredni nadzor nad predpisovanjem MTP vršil

28.10.2005. Ker je bilo ob priliki izrednega nadzora pri tožniku ugotovljeno, s čimer pa se tožnik nikakor ne strinja, da na podlagi zapisa v medicinski dokumentaciji predpis vate in gaze ni utemeljen, toženec tožniku ni podaljšal pogodbe za določen čas oziroma s tožnikom ni sklenil pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Ob upoštevanju dejstva, da sta stranki konkretnega postopka podpisali pogodbo o zaposlitvi dne 26.10.2005 oz. dne 27.10.2005 in da je bil opravljen izredni nadzor nad predpisovanjem MTP-jev pri tožniku dne 28.10.2005, je tožnik prepričan, da gre v konkretnem primeru za spor, kot je opredeljen v tč. č, 1. odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih. Tožnik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in sklene, da je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani stvarno pristojno za reševanje predmetne zadeve, podrejeno pa, da pritožbi tožnika ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Obenem priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Vsako sodišče mora po uradni dolžnosti paziti na procesne predpostavke, ki morajo biti izpolnjene, da zadevo sploh lahko obravnava. Ena izmed predpostavk, na katero mora glede na določbo

19. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/99 - 2/04 - ZPP) vsako sodišče paziti ves čas postopka, je stvarna pristojnost. Sodišče mora paziti na to, ali je glede na predmet odločanja kot objektivni kriterij in glede na stranke spora kot subjektivni kriterij, v posamezni zadevi pristojno odločati.

V obravnavani zadevi tožnik izpodbija končni zapis, ki ga je dne

23.1.2006 izdal toženec pod opr. št. XY. Tožnik v tožbi tudi izrecno predlaga, da se navedeni sklep kot nezakonit odpravi. V tem primeru gre torej za spor v zvezi s presojo končnega zapisa, torej upravnega akta, ki ga je izdal toženec v okviru izvajanja javnih pooblastil. V Pravilniku o nadzorih, ki ga je sprejel upravni odbor ZZZS dne 16.4.2003, je tako v 21. členu določeno, da se določila tega pravilnika pri izvajanju nadzorov smiselno uporabljajo tudi za vse pogodbene partnerje, katerih dejavnost ni opredeljena oziroma se ne nanaša na izvajanje zdravstvenih storitev in ki niso zavezani k uporabi določil splošnega in področnih dogovorov. V 18. členu pa je nadalje določeno, da po obravnavi in odločanju o ugovoru in pripombah nadzorovanega pogodbenega partnerja zoper zapisnik o nadzoru, nadzorna komisija izda končni zapis s pravnim poukom, da je zoper končni zapis možno zahtevati sodno varstvo. Končni zapis, zoper katerega ni bila vložena zahteva za sodno varstvo, postane dokončen in predstavlja osnovo za izrek ukrepov. Skladno z 19. členom lahko izvajalec zoper končni zapis zahteva sodno varstvo pri pristojnem sodišču v roku 15 dni od dne prejema pisnega izvoda končnega zapisa. O vložitvi zahteve mora pogodbeni partner pisno obvestiti zavod, pri čemer vložena zahteva za sodno varstvo zadrži izdajo sklepa o ukrepih nadzora do dokončne odločitve sodišča. Izpodbijani sklep je bil torej izdan v postopku nadzora, ki ga je toženec opravil pri izvajalcu zdravstvenih storitev (pri tožniku). V tem primeru ne gre niti za socialni spor po 7. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS št. 2/2004 - ZDSS-1), kajti tožnik ne izpodbija dokončne odločbe toženca v zvezi z priznanjem pravice do in iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Socialno sodišče je namreč pristojno za odločanje v sporih, ko zavarovanci, torej fizične osebe uveljavljajo priznanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, za kar pa nikakor ne gre v predmetni zadevi, kajti tožnik izpodbija upravni akt, ki je bil izdan v zvezi z nadzorom nad uresničevanjem pogodbe in izvajanjem programa zdravstvenih storitev, kot so le-te opredeljene v 1. členu Pravilnika o nadzorih.

Prav tako tudi ne gre za individualni delovni spor po 5. členu ZDSS-1. Tožnik sicer šele v pritožbi izrecno navaja, da naj bi šlo za spor po tč. č, 1. odst. 5. člena, torej za spor v zvezi s postopkom zaposlovanja delavca med delodajalcem in kandidatom.

Upravni akt, ki ga izpodbija tožnik, pa ni bil izdan v zvezi z zaposlovanjem kandidata, temveč v zvezi z izvajanjem nadzora, kot je bilo to že obrazloženo.

Nenazadnje se je glede stvarne pristojnosti v primeru, ko gre za izpodbijanje končnega zapisa o nadzoru, izrekla tudi že sodna praksa. Tako je že Vrhovno sodišče RS s sklepom opr. št. I Upr 1/2004 v sporu o pristojnosti odločilo, da je končni zapis o nadzoru nad izvrševanjem programa zdravstvenih storitev, s katerim je Zavod za zdravstveno zavarovanje odločil o pripombah in ugovorih nadzorovanega pogodbenega partnerja zoper zapisnik o ugotovitvah pri opravljenem nadzoru, dokončni posamični akt, ki ga je izdal toženec kot nosilec javnega pooblastila. Za odločanje o tožbi zoper končni zapis pa je stvarno pristojno upravno sodišče.

Glede na navedeno ter ob dejstvu, da pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).

Ker tožnik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi

154. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZDSS-1 odločilo, da tožnik sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka.