Jedro

Vprašanje je torej bilo, ali sta se pravdni stranki ob sklenitvi pogodbe dogovorili, da bo kupnina zajemala tudi DDV, ali kot zatrjuje toženka, da se je slednja zavezala plačati zgolj kupnino brez DDV. Dejstvo, da je tožnica zavezanka za plačilo DDV (ki je javno finančna dajatev) pa na dogovor o ceni med pravdnima strankama nujno ne vpliva.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijani točki II. izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Z v uvodu navedeno sodbo je sodišče prve stopnje v točki I. izreka zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni izročiti v neposredno posest premično stvar, in sicer masažni stol znamke Komoder Titan II, bele barve, ki je last tožeče stranke, v točki II. izreka je razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 1.760,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 17. 2. 2025 dalje do plačila, v točki III. izreka je zavrnilo tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati kupnino za masažni stol v višini 8.000,00 EUR v 15 dneh od izdaje sodbe, v kolikor razsodi v prid toženi stranki za vračilo masažnega stola, v točki IV. izreka pa odločilo, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom.

2.Kot izhaja iz pritožbe, ki jo je vložila tožena stranka (v nadaljevanju toženka) sama, slednja izpodbija zgolj točko II. izreka sodbe, v kateri ji je bilo naloženo plačilo 1.760,00 EUR tožeči stranki (v nadaljevanju tožnica). Navaja, da je sodišče prve stopnje kršilo Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in protokole, Splošno deklaracijo človekovih pravic, Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ), Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju SPZ), Evropsko listino o temeljnih pravicah in odločbo št. Up 847/14-14 z dne 20. 4. 2017. Nadalje še navaja, da je v e-mailu potrjeno, da je denar dobavitelju izročila, zato tožnica ni upravičena zahtevati še zneska 1.760,00 EUR. Plačala je 8.000,00 EUR, kot je bilo zahtevano, dne 14. 6. 2022 je plačala 1.500,00 EUR akontacije, prav tako email potrjuje, da je dne 7. 7. 2022 plačala dogovorjeno ceno, ki jo je nakazala preko tožnice, kar je razvidno iz e-mailov z dne 12. 7. 2022 in 18. 7. 2022.

3.Tožnica v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe in se zavzema za zavrnitev pritožbe ter potrditev sodbe sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu. Zahteva tudi povračilo stroškov pritožbenega postopka.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Ob preizkusu izpodbijanega dela sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), pritožbeno sodišče ni našlo uradno upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Je pa sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, v posledici česar je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

6.Z izpodbijano točko II. izreka je sodišče prve stopnje ugodilo podrednemu tožbenemu zahtevku na plačilo 1.760,00 EUR, ki je predstavljal znesek DDV, katerega je morala tožnica plačati davčnemu organu zaradi nakupa stola pri družbi Komoder v Avstriji. Ob tem je izhajalo iz napačnega materialnopravnega izhodišča, da je tožnica plačala DDV namesto toženke in uporabilo določbo 197. člena OZ, katere temelj je v neupravičeni pridobitvi po 190. členu OZ.

7.Kot izhaja iz tožbenih trditev, je tožena stranka stol kupila pri tožeči stranki. Tožnica je zatrjevala, da je znašala kupnina 8.000,00 EUR, pri čemer dodatno zatrjuje, da se je toženka zavezala plačati tudi DDV od tega zneska, in sicer 1.760,00 EUR. Toženka je zatrjevala, da plačilo DDV-ja ni bilo dogovorjeno v kupnini. Pravne podlage za presojo pravnega razmerja med pravnima strankama tako ne more predstavljati neupravičena pridobitev in tudi ne določbe o posredniški pogodbi, kot je to smiselno zatrjevala toženka med postopkom. V tem primeru bi bila tožnica upravičena le do morebitne posredniške provizije, ne pa, kot izhaja iz navedb pravdnih strank, celotnega zneska vrednosti stola.

8.Ni sporno, da je toženka želela stol kupiti "preko" tožnice. To sta zatrjevali obe pravdni stranki. Navedeno pa pomeni, da je tožnica toženki prodala stol, ki ga je predhodno kupila od družbe Komoder iz Avstrije. Pravno podlago tožbenemu zahtevku tako predstavljajo določbe OZ o kupoprodajni pogodbi (435. do 480. člen). Sporno v postopku je bilo, kaj sta se pravdni stranki ob sklenitvi pogodbe dogovorili glede cene za navedeni stol. Ta cena pa nujno ni bila enaka, kot je znašala kupnina, ki ga je za ta stol plačala tožnica družbi Komoder. Vprašanje je torej bilo, ali sta se pravdni stranki ob sklenitvi pogodbe dogovorili, da bo kupnina zajemala tudi DDV, ali kot zatrjuje toženka, da se je slednja zavezala plačati zgolj kupnino brez DDV. Dejstvo, da je tožnica zavezanka za plačilo DDV (ki je javno finančna dajatev) pa na dogovor o ceni med pravdnima strankama nujno ne vpliva.

9.Ker je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo materialno pravo, na ta pritožbeni razlog pa pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbi ugoditi in v skladu s 355. členom ZPP sodbo v izpodbijanem delu (točka II. izreka) razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. V tem bo moralo sodišče prve stopnje, ki je že izvedlo celotni dokazni postopek, opraviti novo dokazno oceno, upoštevajoč določbe OZ o kupoprodajni pogodbi ter nato ponovno odločiti v zadevi.

10.Pritožbeno sodišče je odločilo na seji in ni razpisalo pritožbene obravnave, saj sodišče prve stopnje zadeve še ni obravnavalo z vidika določb OZ o kupoprodajni pogodbi in v tej smeri ni ugotavljalo dejanskega stanja. Pritožbeno sodišče namreč ne sme v celoti in prvič odločati o vprašanjih, ki pomenijo samostojno pravno celoto, in ki ne v dejanskem in ne v pravnem pogledu niso bila predmet presoje na prvi stopnji. Zaradi tega mora glede ustreznih ugotovitev sodišča prve stopnje v smislu zgoraj navedenih materialnopravnih določb strankam tudi biti zagotovljena pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS), s tem pa tudi pravica do izjave, ki je vsebovana v 22. členu URS.

11.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odstavku 165. člena ZPP. ------------------------------- 1 OZ v 197. členu določa, da kdor za drugega kaj potroši ali stori zanj kaj drugega, kar bi bil ta po zakonu dolžan storiti, ima pravico zahtevati od njega povračilo, v 1. odstavku 190. člena pa, da kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. 2 1. odstavek 837. člena OZ določa, da se s posredniško pogodbo posrednik zavezuje, da si bo prizadeval najti in spraviti v stik z naročiteljem osebo, ki se bo z njim pogajala za sklenitev določene pogodbe, naročitelj pa se zavezuje, da mu bo za to dal določeno plačilo, če bo pogodba sklenjena. 3 Tako odločba USRS Up-964/16 z dne 9. 1. 2020.