12. 1. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B. iz Ž., ki ju zastopa C. C., odvetnik v Z., na seji senata dne 21. decembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. in B. B. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 2018/2001 z dne 12. 2. 2003 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. II P 824/94 z dne 8. 10. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je v pravdnem postopku zavrnilo zahtevek tožnikov (sedaj pritožnikov) za ukinitev služnostne pravice vožnje, ki poteka v trimeterskem pasu po celotni širini zemljišča pritožnikov. Višje sodišče je zavrnilo pritožbo pritožnikov in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje. V obrazložitvi svoje sodbe je navedlo, da je bil obstoj služnosti med strankama v postopku pred sodiščem prve stopnje nesporno ugotovljen ter da noben izmed razlogov, ki sta jih navedla pritožnika, ne narekuje njene ukinitve.

2.Z ustavno pritožbo pritožnika izpodbijata sodbi sodišč prve in druge stopnje in uveljavljata kršitev pravic iz drugega odstavka 14. člena, 22., 23. in 25. člena Ustave. Navedene kršitve vidita pritožnika v tem, da naj bi sodišče prve stopnje sprejelo napačne dokazne ocene, Višje sodišče pa naj bi tem ocenam sledilo. Menita tudi, da bi moralo sodišče prve stopnje ugoditi njunemu predlogu za izvedbo dokaza z izvedencem. Višjemu sodišču še očitata, da je zavzelo napačno stališče, da se lahko sporna služnostna pravica razlaga kot udobnejša raba gospodujočega zemljišča, ter da je napačno uporabilo materialno pravo. Pritožnika tudi navajata, da so jima bile zatrjevane ustavne pravice kršene že s tem, da se je v času trajanja pravdnega postopka spremenil Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - v nadaljevanju ZPP) in zaostril pogoje za dovoljenost revizije.

B.

3.Pritožnika v večjem delu ustavne pritožbe zgolj ponavljata navedbe iz pravde o napačni dokazni oceni in napačni uporabi materialnega prava. Ustavno sodišče pa ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS)

Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Pritožnika sta v ustavni pritožbi sicer naštela pravice, ki naj bi jima bile z izpodbijanima sodbama kršene, ker pa svojih očitkov o domnevnih kršitvah nista utemeljila, jih Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti.

Ustavnopravno pomemben z vidika pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave bi lahko bil le očitek pritožnikov, da sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza, ki sta ga predlagala. Iz povzetka pritožbenih navedb v obrazložitvi sodbe Višjega sodišča pa ni razvidno, da bi pritožnika ta očitek uveljavljala v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje. Tudi v ustavni pritožbi tega ne zatrjujeta in naslavljata svoj očitek izključno na sodišče prve stopnje.

4.Pritožnika torej glede tega očitka nista izkazala, da sta po vsebini izčrpala vsa pravna sredstva, zato za njegovo obravnavo niso izpolnjene procesne predpostavke. Očitka o kršitvi pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave pritožnika tudi ne moreta utemeljiti s sklicevanjem na spremembo ureditve v zvezi z dovoljenostjo revizije v ZPP, saj, kot je Ustavno sodišče že večkrat povedalo, navedena ustavna pravica več od pritožbe zoper odločbo sodišča prve stopnje ne zagotavlja. Možnost pritožbe zoper izpodbijano prvostopenjsko sodbo pa sta pritožnika imela in sta jo tudi izkoristila.

5.Ker z izpodbijanima sodbama očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjujeta pritožnika, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger