Jedro

Za škodo odgovarja ne samo tisti, ki jo neposredno povzroči, ampak tudi tisti, ki je s povzročiteljem vsebinsko pomembno povezan (torej tudi tisti, ki je napeljeval, pomagal oziroma prikrival).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Toženec nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 3.9.2013 odločilo, da je dolžan toženec tožnici v roku 15 dni plačati znesek 5.373,97 EUR (in sicer znesek 1.851,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 1.670,36 EUR od 1.10.2009 do prenehanja obveznosti in od zneska 181,44 EUR od 8.10.2009 do prenehanja obveznosti solidarno s S. Š., ki je navedeno terjatev dolžan plačati po delni zamudni sodbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. V P 2511/2009 z dne 14.6.2012, znesek 1.851,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 1.670,36 EUR od 1.10.2009 do prenehanja obveznosti in od zneska 181,44 EUR od 8.10.2009 do prenehanja obveznosti solidarno z I. G., ki je navedeno terjatev dolžan plačati po delni zamudni sodbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. V P 2511/2009 z dne 14.5.2012, ter znesek 1.670,37 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25.5.2008 dalje do plačila) ter pravdne stroške v višini 273,05 EUR.

2. Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženec, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbo zavrže (podredno zavrne) oziroma da zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje (vse s stroškovno posledico). Ker ni izvedlo dokazov, predlaganih s strani tožene stranke, niti ni obrazložilo, zakaj jih ni izvedlo, naj bi sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe postopka. Poleg tega ni izvedlo nobenega dokaza, ki bi izkazoval višino domnevno nastale škode. Tožnica ni predložila nobenega dokaza o tem, da naj bi komurkoli plačala znesek 5.373,97 EUR. Slednja je vložila tožbo za znesek 5.555,41 EUR, pri čemer je sodišče priznalo manjši znesek, ni pa pojasnilo, kaj je z razliko do višine tožbenega zahtevka. Izrek izpodbijane sodbe je tako v nasprotju s tožbenim zahtevkom oziroma se po višini razhajata, kar prav tako predstavlja bistveno kršitev določb postopka. Sodišče prve stopnje je resda vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, a samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca, ne pa glede višine zahtevka oziroma škode (ki je tožnica ni izkazala). Poudarja, da ničesar ne dolguje tožnici, saj ni storil nobenega škodnega dejanja. Poleg tega iz tožbe izhaja, da je bilo vozilo v lasti tretje osebe oziroma leasing družbe. Materialno pravo je bilo zmotno uporabljeno, saj z ravnanjem toženca, ki je obsojen kaznivega dejanja prikrivanja, tožnici ni nastala nobena škoda. Škodo so storile osebe, ki so vlamljale v to vozilo. Med toženčevim ravnanjem in nastalo škodo ni vzročne zveze. Zmotno naj bi bilo ugotovljeno tudi dejansko stanje, saj tožnici škoda v prisojeni višini ni nastala. Iz izvedenih dokazov ne izhaja, da bi bila slednja oškodovana za prisojeni znesek. Ne tožnica in ne sodišče ne pojasnita, kako naj bi bilo vozilo popravljeno v vrednosti 4.607,98 EUR.

3. Tožnica je v odgovoru predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Toženec je v odgovoru na tožbo (to je v edini vlogi, ki jo je podal v postopku), predlagal svoje zaslišanje (oziroma zaslišanje strank), povsem pavšalno (neopredeljeno) pa se je skliceval tudi na listine, ki se nahajajo v spisu (1). Zato ga je sodišče prve stopnje na narok, ki je bil razpisan za dne 3.9.2013, vabilo tudi na zaslišanje. A toženec ni pristopil, niti ni svojega izostanka opravičil. Iz tega razloga (ki je povsem na njegovi strani) ga sodišče prve stopnje (ko to pojasnjuje na četrti strani izpodbijane sodbe) ni zaslišalo. Hkrati pa pritožbeni očitek, da v izpodbijani sodbi ni pojasnjeno, zakaj dokazi predlagani z njegove strani niso bili izvedeni, nikakor ne drži (2). Prav tako ne drži, da sodišče prve stopnje ni izvedlo nobenega dokaza, ki bi izkazoval višino zatrjevane škode. S strani tožnice predložene listine, ki se nanašajo (tudi) na višino vtoževanega zahtevka, ki ji je toženec v postopku na prvi stopnji tudi sicer zgolj pavšalno ugovarjal, se nahajajo v prilogah od A3 do A10 (predvsem so pomembne listine v prilogah A5 in A6) (3). Toženec v postopku na prvi stopnji tudi nikoli ni ugovarjal, češ da toženka ni predložila dokaza, da je komurkoli plačala znesek 5.373,97 EUR. Tak očitek je nov in že zato neupošteven (prvi odstavek 337. člen ZPP (4)). Tožnica je (sploh) upoštevaje, da toženec glede višine vtoževanega zahtevka v postopku na prvi stopnji ni podal ustreznih ugovorov, le-to nedvomno izkazala, zaradi česar drugačnemu pritožbenemu navajanju, ni moč slediti.

6. Tožeča stranka je dne 20.5.2013 spremenila tožbo (ker je bila zoper S. Š. in I. G. izdana delna zamudna sodba, je temu prilagodilo tudi sam tožbeni zahtevek) (5). Takšni spremembi, kot ugotavlja sodišče prve stopnje, toženec ni nasprotoval (tej ugotovitvi sodišča prve stopnje v pritožbi ne ugovarja). Tako spremenjenemu in hkrati znižanemu zahtevku, kot ga je tožeča stranka podala v vlogi z dne 2.5.2013, je sodišče prve stopnje v celoti sledilo, zaradi česar ni prav nobenega nasprotja (med tožbenim zahtevkom oziroma izrekom in izrekom izpodbijane sodbe). Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe (glej stran 4) nadalje pravilno (prepričljivo) obrazložilo, zakaj toženec, ki je bil pravnomočno spoznan za krivega kaznivega dejanja prikrivanja po prvem odstavku 221. člena KZ (6) v skladu s 186. členom OZ (7) solidarno odgovarja za škodo, ki jo je v zvezi z osebnim avtomobilom VW Golf reg. št. 000 utrpela pri tožeči stranki zavarovana oškodovanka (8). V skladu z drugim odstavkom omenjenega člena odgovarja namreč tudi tisti, ki je pomagal, da se odgovorne osebe ne bi odkrile (torej prikrivalec). Zato je zaradi svojega ravnanja toženec, pa čeprav sam ni vlomil v predmetno vozilo in ga odtujil (pri čemer je nastala škoda), brez dvoma solidarno odgovoren z ostalima dvema tožencema. Obsežna pritožbena razlaga, zakaj ni kriv ter da so škodo povzročile osebe, ki so vlomile v osebno vozilo (in ne on), zato ne prepriča in ji ni moč slediti. Takšno stališče je namreč napačno. Za škodo odgovarja ne samo tisti, ki jo neposredno povzroči, ampak tudi tisti, ki je s povzročiteljem vsebinsko pomembno povezan (torej tudi tisti, ki je napeljeval, pomagal oziroma prikrival). Povsem enako velja za pritožbeni očitek o zmotno ugotovljenem dejanskem stanju (češ da iz izvedenih dokazov ne izhaja, da bi bila tožnica oškodovana za prisojeni znesek). Tožnica je že v tožbi navedla, kaj naj bi bilo na osebnem avtomobilu VW Golf reg. št. 000 vse poškodovano. Prav tako pa je (kot je bilo že omenjeno) v zvezi z obsegom (stroški) popravila predložila ustrezne listine (glej predvsem listine v prilogah A5 in A6), glede katerih toženec ni podal nobenega (konkretnega) ugovora in iz katerih je jasno razvidno, kaj vse točno je bilo popravljeno. Pritožbeni očitek, češ da ne s strani tožnice in ne s strani sodišča prve stopnje ni bilo pojasnjeno, kaj naj bi bilo v vozilu popravljeno (za znesek 4.607,98 EUR), zato ni prepričljiv.

7. Ker toženec s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

(1) Kar so bile lahko samo listine, ki jih je tožnica predložila s tožbo.

(2) Pri čemer pritožnik niti ne pojasni, katere konkretne dokaze ima točno v mislih.

(3) Gre za zapisnik o ogledu poškodovanega vozila in cenitvi stroškov popravila oziroma račun, ki je bil v zvezi s tem izdan.

(4) Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami (v nadaljevanju ZPP).

(5) Na naroku dne 3.9.2013 pa je navedla, da se v tretjem odstavku (točki) tožbenega izreka znesek pravilno glasi 1.670,37 EUR (in ne 1.607,37 EUR).

(6) Po pravnomočni kazenski sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani II K 24179/2010 z dne 9.3.2012. (7) Obligacijski zakonik, Ur. l. RS, št. 83/2001, s kasnejšimi spremembami (v nadaljevanju OZ).

(8) V pravice (do povračila škode) katere je z izplačilom odškodnine iz zavarovanja (zavarovalnine) tožnica vstopila (prvi odstavek 963. člena OZ).