Jedro

Potrebe otroka se (lahko) mesečno spreminjajo, kar pa ne zavezuje sodišča, da bi moralo (v konkretnem primeru) ugotavljati prav vsako spremembo. Že večkrat je bilo poudarjeno, da preživnina ne predstavlja natančnega matematičnega izračuna, ampak se določi na podlagi ocene otrokovih potreb in materialnih oziroma pridobitnih zmožnosti staršev (189. člen DZ). Temu postulatu je sodišče prve stopnje sledilo. Dečkove potrebe je ocenilo v višini, ki ustreza tako njegovi starosti kot aktivnostim, s katerimi se ukvarja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (I., III. in IV. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženca nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Udeleženca sta starša mld. A., ki jima je bil z delnim sklepom, izdanim 22. 4. 2023, zaupan v skupno varstvo in vzgojo. Ta sklep je že pravnomočen.

2. Z izpodbijanim sklepom je sodišče odločilo še o dečkovem preživljanju. Ugotovilo je, da je nasprotni udeleženec od vložitve predloga do maja 2022 že izpolnil svojo preživninsko obveznost. Deloma je preživnino plačeval tudi od junija 2022 dalje, zato mu je bilo naloženo le še plačilo razlike, kot izhaja iz I. točke izreka; od aprila 2024 dalje pa je zavezan k plačevanju preživnine v znesku 460 EUR. Posebnost tega primera je, da oče živi v Avstraliji, v Slovenijo pa se vrača (pretežno) v času počitnic. S sinom od decembra 2019, ko se je z materjo vrnil v Slovenijo, pa do začetka aprila 2022 nista imela osebnih stikov.

3. Nasprotni udeleženec odločitve ne sprejema in zoper I., III. in IV. točko izreka vlaga pritožbo. V njej uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v povezavi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP - 1). Predlaga, da pritožbeno sodišče v tem obsegu sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Podredno predlaga, da pritožbeno sodišče odloči o preživljanju mld. A., predlagateljici pa naloži povračilo stroškov pritožbenega postopka.

Pritožba odločitvi očita nekonsistentnost, protispisnost in nepreverljivost ocene, na kateri temelji izpodbijana odločitev. Sodišče je dejstva presodilo izrazito površno oz. v nasprotju z listinami v spisu. Ocena temelji izključno na splošnem in subjektivnem občutku sodišča. To v razlogih sklepa ni imenovalo listin, v katere je vpogledalo. Povzemanje listovnih številk listin standardu obrazloženosti sodne odločbe ne zadosti. Predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Sodišče je izvajalo dokaze, ki se nanašajo na vprašanje varstva in vzgoje ter stikov, ki za razrešitev preživninskega vprašanja niso odločilni. To predstavlja kršitev iz 14. in 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Dokazne predloge udeležencev je neobrazloženo zavrnilo.

Sodišče je nepopolno in napačno ugotovilo dejansko stanje. Udeleženca je obravnavalo neenakopravno in ni ocenilo njunih pridobitvenih zmožnosti. Osredotočilo se je le na njune trenutne dohodke in premoženje. V tem delu je obrazložitev nerazumljiva; ni mogoče ugotoviti, na kakšen način je določilo preživnino iz I. točke izreka izpodbijanega sklepa. Sodišče bi moralo oceniti potrebe otroka, ki nastajajo pri enem in drugem staršu, nato pa med njiju porazdeliti preživninsko breme. Materialnopravno izhodišče odločanja je zmotno, saj sodišče ni upoštevalo, da je otroka dodelilo v skupno varstvo in vzgojo. Iz sklepa tako izhaja vtis, kot da je sodišče odločalo v pogojih, ko je otrok dodeljen v varstvo in vzgojo enemu od staršev.

Sodišče ni napravilo nobenih zaključkov o oceni pridobitvenih zmožnosti predlagateljice. Ni ocenilo njenih zaposlitvenih možnosti v času, ko od vrnitve iz Avstralije do junija 2021 ni bila zaposlena. Izostali so podatki o zneskih, ki jih je predlagateljica prejemala iz naslova socialnih transferjev. Sodišče ni upoštevalo presežkov nakazil preživnine, ki jih je plačal. Tudi potem, ko je predlagateljica dobila zaposlitev, je preverjalo le njene dejanske prihodke, ne pa zmožnosti. Ni presodilo njene odklonitve napredovanja v službi in dejstva, da ni predložila vseh plačilnih list. Predlagateljičina izpovedba o prezadolženosti in najetju limita ter kredita je neverodostojna. Predlagateljica je kljub nizkim dohodkom in dejstvu, da je imela zagotovljeno ter urejeno stanovanjsko vprašanje, najela stanovanje z visoko najemnino in višjimi stroški. Sodišče ni podalo nobene ocene o tem, ali je višina najemnine in stroškov ustrezna. Listine, ki se nanašajo na najemno stanovanje, niso verodostojne.

Sodišče ni ocenilo niti njegovih pridobitnih zmožnosti. Kot nujen strošek bi moralo upoštevati dokup dopusta. To bo zanj obvezen strošek tudi v prihodnosti, če bo dobil zaposlitev. Nerazumljivi in pavšalni so zaključki sodišča o tem, kakšni stroški mu nastajajo. Zatrjeval je, da vsi njegovi stroški znašajo skupaj približno 7.000 AUD. Iz obrazložitve ne izhaja, ali je sodišče te stroške pri porazdelitvi preživninskega bremena upoštevalo. Od 29. 2. 2024 je brez zaposlitve, kar ni bilo ustrezno upoštevano. Po drugi strani pa je dana izjemna teža predlagateljičini brezposelnosti, kar predstavlja kršitev enakopravnega obravnavanja.

V sklepu je opuščena presoja o tem, koliko je poleg plačila preživnine v višini 280 do 300 EUR dodatno prispeval z nakupom oblačil, obutve, športne opreme, plačila obšolskih aktivnosti in ni ovrednotenih stroškov za preživljanje otroka v času, ki ga je preživel z njim. Ko je otrok pri njem, je s pokrivanjem njegovih potreb obremenjen dvojno.

Pritožnik oporeka ocenjenim potrebam otroka. Bivanjski stroški in stroški najemnine v višini 410 EUR so previsoko ocenjeni. Enako velja glede stroškov prehrane, čistil, higiene, lekarne in podobno. Ocena glede stroška šolskih potrebščin je neobrazložena. Pretiran je tudi strošek za telefon, dejavnosti, športno udejstvovanje, športne pripomočke in enkratne stroške. Nakup novega aparata, koles, čelade, skirojev, zaključnih dogodkov po končanih šolanjih, izletih, korekcijskih očal predstavlja izredne stroške, ki jih je treba podrediti skupni presoji staršev o potrebnosti nakupa in njihovi vrednosti. Teh stroškov sodišče ne bi smelo vključiti v redno mesečno preživninsko obveznost, ker ne nastajajo mesečno.

Pritožnik izraža kritiko 19. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, ker sodišče otroku nalaga dolžnost dogovarjanja ali ocenjevanja, katere svoje potrebe bo kril. Kritje njegovih potreb je naloga staršev. Razen za bivanjske stroške sodišče ni napravilo ocene za posamezna obdobja, ko so se otrokove potrebe spreminjale. Sodišče tudi ni konkretizirano navedlo, koliko časa več deček preživi s predlagateljico ter ni presojalo pomoči, ki jo nudita pritožnikova teta, mama in njegovo drugo sorodstvo.

V sklepu ni ocene o porazdelitvi preživninskega bremena glede na posamezna obdobja. Sodišče ni določilo deleža staršev k pokrivanju otrokovih materialnih potreb in ni pojasnilo, v kakšnem deležu so njegove zmožnosti boljše od predlagateljičinih. Pritožnik meni, da so njune pridobitne zmožnosti približno enake. V času do junija 2022 je pokrival praktično vse otrokove potrebe. Presegel je svojo preživninsko obveznost, sodišče pa bi moralo ta presežek upoštevati pri poračunu preživninske obveznosti tudi za čas po juniju 2022.

4. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila. V odgovoru pritrjuje razlogovanju sodišča prve stopnje. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in potrdi izpodbijano odločitev. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je preživninsko obveznost udeležencev razčlenilo na posamezna obdobja glede na potrebe otroka in pridobitne zmožnosti staršev. Upoštevalo je že izvedena plačila, nato pa nasprotnemu udeležencu naložilo, da za čas od junija 2022 do avgusta 2022 plača še 280 EUR mesečno, od septembra 2022 do junija 2023 še 160 EUR mesečno, za mesece julij in avgust 2023 460 EUR mesečno, za mesece od vključno septembra 2023 do vključno januarja 2024 še 160 EUR mesečno, za meseca februar in marec 2024 pa še 320 EUR mesečno. Od vključno aprila 2024 dalje ga je zavezalo k plačevanju preživnine v višini 460 EUR mesečno (I. točka izreka).

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo vsa pravno pomembna dejstva za določitev preživninske obveznosti. Izvedlo je potrebne dokaze in pravilno ocenilo tako dečkove potrebe kot tudi pridobitne zmožnosti staršev, nato pa v skladu z njimi med starša porazdelilo preživninsko breme. Določitev preživnine ne temelji na natančnem matematičnem izračunu, za kar se med vrsticami zavzema občutno preobsežna in zaradi ponavljanj nepregledna pritožba, ampak predstavlja oceno potrebnih stroškov za otrokovo preživljanje. Mesečni izdatki niso ves čas enaki; od meseca do meseca se bolj ali manj razlikujejo, zato jih ni mogoče natančno določiti niti za preteklo, kaj šele za prihodnje obdobje. Vrednotenje otrokovih potreb pa mora temeljiti na realni oceni potrebnih izdatkov.

8. Sodišče prve stopnje je v dokaznem sklepu navedlo listine, ki jih je uporabilo kot podlago za odločitev, ter pojasnilo metodo ugotavljanja preživninske obveznosti udeležencev. To povsem zadostuje. Sodišču ni treba posebej imenovati listin, v katero vpogleda, zadostuje že oznaka list. številke oz. priloge. Nasprotni udeleženec pa ima možnost, da vpogleda v spis in preveri, katere listine se nahajajo pod posamezno list. številko/prilogo. Nikakor pa odsotnost navedbe imena listine ne predstavlja katere od kršitev določb postopka. Četudi je sodišče v dokaznem sklepu navedlo procesno gradivo, ki se nanaša na vprašanje varstva in vzgoje ter stikov, glede katerih je bilo že odločeno z delnim sklepom, to ne predstavlja kršitve in ne vpliva na pravilnost/zakonitost odločitve. Sodišče se je ustrezno opredelilo do procesnega gradiva, ki je relevantno za odločitev o preživninski obveznosti, zato o kakršni koli kršitvi iz 14. in 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni moč govoriti.

9. Pritožba sodišču očita, da ni ugotavljalo pridobitvenih zmožnosti staršev, marveč se je osredotočilo le na njune trenutne dohodke in premoženje. Prav tako oporeka ocenjenim potrebam otroka.

10. V zvezi z oceno dečkovih potreb pritožbeno sodišče poudarja, da socialni transferji (otroški dodatek) v obravnavani zadevi ne vplivajo na odmero preživnine, zato njihova višina niti ni relevantna. Sodišče prve stopnje je izhajalo iz pravilnega izhodišča, da deček pretežni del časa preživi z materjo, ker oče živi v Avstraliji. Bivanjski stroški v višini 410 EUR so ob upoštevanju predloženega procesnega gradiva pravilno ovrednoteni. Nobenega razloga ni, da sodišče ne bi sledilo listinam v zvezi z najemom stanovanja. Sklicevanje na njihovo (ne)verodostojnost je povsem posplošeno. Predlagateljica je zatrjevala, da je bivanje v stanovanju tete nasprotnega udeleženca predstavljalo le začasno rešitev. Ni razloga, da sodišče njenim navedbam ne bi sledilo. Predlagateljici pravice, da se osamosvoji in si v Sloveniji po vrnitvi iz Avstralije na novo uredi življenje, ni moč oporekati. Ni pričakovati - kot pravilno poudarja prvostopenjsko sodišče - da bi predlagateljica brez časovne omejitve in brezplačno živela s sinom v stanovanju tete nasprotnega udeleženca, čeprav ta ni zahtevala njune izselitve. Takšen položaj bi bil za predlagateljico vsekakor negotov. Zato pritožbeno sodišče kot primerne ocenjuje bivanjske stroške in stroške najemnine v višini 410 EUR.

11. Otrokovi starosti in potrebam je prilagojen tudi znesek za prehrano, higieno, čistila, lekarno in podobno, ocenjen na 200 EUR. Deček je v intenzivni fazi rasti, ko se - kot je splošno znano - povečajo potrebe po hrani. Te tudi po oceni nasprotnega udeleženca znašajo vsaj 150 EUR mesečno. Razlika v višini 50 EUR za higieno, čistila, lekarno in drugo pa tudi ni pretirana. Še posebej, ker ima deček občasno srbečico in potrebuje posebna mila, pralne praške itd. V tem znesku je upoštevan tudi obisk frizerja.

12. Strošek za šolo v višini 35 EUR ustreza dečkovi starosti in izkazanim potrebam. V tem znesku so upoštevani razni dnevi dejavnosti, za katere je treba plačati vstopnine, nakup materiala, šolskih potrebščin, copat, peresnic, nahrbtnika, udeležb na raznih taborih oz. šolah v naravi. Za vse prej navedeno mesečni strošek v višini 35 EUR nikakor ni pretiran, očitek o neobrazloženosti pa je neutemeljen.

13. Razumno je ocenjen tudi strošek v zvezi s telefonom. Deček je star 14 let in živi sam z materjo. Znesek v višini 20 EUR mesečno pa predstavlja realno vrednost tako nakupa aparata kot tudi naročnine.

14. Stroške raznih dejavnosti, športnega udejstvovanja, športnih pripomočkov, žepnine, enkratnih stroškov ipd. je sodišče ocenilo na 70 EUR mesečno. Ob upoštevanju pridobitnih zmožnosti obeh staršev je znesek razumen in ustrezno izkazan. Sodišče je v 6. alineji 19. točke obrazložitve izčrpno pojasnilo, katere stroške ta znesek zaobsega. Pritožbeno sodišče jih ne povzema, se pa na obrazložitev sodišča sklicuje in ocenjuje, da gre za povsem realen znesek, ustrezen starosti otroka. Starša izvajata skupno varstvo in vzgojo ter se bosta morala o določenih nakupih večje vrednosti skupaj dogovarjati. Kljub temu ni nobenega utemeljenega razloga, da se občasni/izredni stroški ne bi vključili v mesečno preživninsko obveznost. Še posebej v primeru, ko oče živi v Avstraliji, dnevno varstvo in vzgojo pa pretežni del leta izvaja mati. Ta bo lahko najprej poskrbela za nakup potrebnih stvari oz. pripomočkov. Sicer pa so navedeni zneski le opora za oceno povprečnih otrokovih potreb. Iz obrazložitve pa ne izhaja, da bi sodišče dečku naložilo obveznost dogovarjanja/ocenjevanja, katere svoje potrebe bo kril. Jasno je, da je to naloga staršev.

15. Potrebe otroka se (lahko) mesečno spreminjajo, kar pa ne zavezuje sodišča, da bi moralo (v konkretnem primeru) ugotavljati prav vsako spremembo. Že večkrat je bilo poudarjeno, da preživnina ne predstavlja natančnega matematičnega izračuna, ampak se določi na podlagi ocene otrokovih potreb in materialnih oziroma pridobitnih zmožnosti staršev (189. člen Družinskega zakonika - DZ). Temu postulatu je sodišče prve stopnje sledilo. Dečkove potrebe je ocenilo v višini, ki ustreza tako njegovi starosti kot aktivnostim, s katerimi se ukvarja.

16. Pritožbeni očitek, da sodišče ni ocenilo pridobitvenih zmožnosti staršev, je neutemeljen. V točkah 12 do 17 obrazložitve izpodbijanega sklepa se je primerno opredelilo tako do razmer na strani predlagateljice kot tudi nasprotnega udeleženca. Detajlirano ugotavljanje, za katerega se (smiselno) zavzema pritožba, bi bilo pretirano in v nasprotju s postulatom o oceni pridobitven zmožnosti. Iz izpodbijane odločbe pa ne izhaja, da bi sodišče udeleženca obravnavalo neenakopravno.

17. Tudi pristop, ki ga je sodišče zavzelo pri določitvi preživnine, je povsem ustrezen. Res je, da je deček zaupan v skupno varstvo in vzgojo. Vendar oče živi v Avstraliji in se v Slovenijo vrača le občasno; iz procesnega gradiva izhaja, da pretežno v času šolskih počitnic oz. nekje od maja do avgusta/septembra. Zato ni mogoče natančneje določiti, koliko časa je deček pri enem ali drugem staršu, ker se glede na okoliščine to lahko spreminja. Nedvomno pa je pretežni del leta (čas šolskega obdobja) v mamini oskrbi.

18. Primarna dolžnost varstva in vzgoje otroka je na starših. Iz procesnega gradiva ne izhaja, da bi bili sorodniki nasprotnega udeleženca aktivneje vključeni v skrb za dečka. Tej ugotovitvi pritrjuje tudi predlagateljičina odgovor na pritožbo. Zato se sodišču o tem ni bilo treba podrobneje izjasnjevati. Deček je zaupan v skupno varstvo in vzgojo, vendar je večji del leta pri materi, zato je sodišče odločilo, da mora nasprotni udeleženec predlagateljici plačevati preživnino. Takšna odločitev ni v nasprotju z materialnopravnimi določbami DZ, ki urejajo preživljanje otrok.

19. Sodišče je ustrezno ocenilo pridobitne zmožnosti obeh udeležencev. Navedlo je vse bistvene opredelilne dejavnike; ugotovilo je njune dohodke, navedlo bistvene izdatke ter se opisno opredelilo do njunih pridobitvenih zmožnosti. Upoštevalo je, da si je morala predlagateljica v Sloveniji urediti življenje zase in za sina. Bila je v občutno težjem položaju kot nasprotni udeleženec, ki je imel utečeno življenje v Avstraliji in dobro službo, medtem ko je morala predlagateljica pri iskanju zaposlitve vzeti v obzir tudi skrb za mld. sina. Pridobitne zmožnost nasprotnega udeleženca pa so glede na ugotovitve, ki jih je sodišče prve stopnje povzelo v 15. do 17. točki obrazložitve, in zaključek v 21. točki, bistveno boljše. Temu pritrjuje tudi pritožbeno sodišče.

20. Pritožba neutemeljeno zatrjuje presežke nakazil preživnine nasprotnega udeleženca. Za čas do junija 2022 so dečkove potrebe znašale 460 EUR mesečno, od tedaj dalje pa zaradi višjih bivanjskih stroškov 810 EUR. Pritožnik ne pojasni, katerega njegovega nakazila sodišče ni upoštevalo. Od preselitve predlagateljice v Slovenijo (konec leta 2019) do maja 2022 je bil nasprotni udeleženec glede na svoje občutno boljše pridobitne zmožnosti dolžan pokrivati 3/4 dečkovih potreb. V tem deležu je upoštevana tudi pomoč njegovih sorodnikov. Takšen delež je glede na vse prej opisano povsem ustrezen. Preživnino je bil (načeloma) dolžan plačevati v denarju. Da bi se s predlagateljico dogovoril o prispevku v naravi (oblačila, obutev, športna oprema ipd.) ni izkazal, zato je prispevek v takšni obliki moč upoštevati le kot darilo.

21. Ustrezna je tudi porazdelitev preživninskega bremena za čas od junija 2022 dalje. Zmoten je pritožbeni očitek, da sodišče ni določilo deleža staršev k pokrivanju otrokovih materialnih potreb. V 22. točki obrazložitve je pojasnjeno, da delež nasprotnega udeleženca znaša 2/3 otrokovih potreb, kar pomeni, da mati prispeva v deležu 1/3. Del teh potreb nasprotni udeleženec pokriva v denarju z izplačilom preživnine v višini 460 EUR, razlika pa gre na račun stroškov, ki jih ima s preživljanjem otroka, ko je ta pri njem. Čeprav je bil nasprotni udeleženec v času zaključka glavne obravnave nezaposlen, ni moč prezreti, da je prejel nezanemarljivo nadomestilo ter da ima kot programer dobre možnosti za zaposlitev in dobro plačilo. Poleg tega je z dnevno skrbjo za otroka obremenjen občutno manj časa kot predlagateljica. Vse to so okoliščine, ki jih je sodišče prve stopnje celovito in zadosti izčrpno ugotovilo ter na njihovi podlagi sprejelo ustrezno oceno tako o otrokovih potrebah kot tudi o pridobitnih zmožnostih staršev; vse skupaj pa je našlo svoj odraz v pravilno odmerjeni preživnini.

22. Sodišče je stroške, ki jih imata udeleženca s svojim preživljanjem, le ocenilo. V ospredje je postavilo korist otroka in njegovo preživljanje. Ta ima prednost pred potrebami in stroški, ki jih imajo starši s svojim preživljanjem. Pavšalno zatrjevan strošek dokupa dopusta na porazdelitev preživninskega bremena in višino preživnine nima vpliva. Pri nasprotnem udeležencu sedaj niti ne nastaja, ta pritožbeni očitek pa niti ni ustrezno specificiran.

23. Ker pritožba ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in v izpodbijanem delu (I., III. in IV. točka izreka) potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP), saj tudi ni ugotovilo kršitev določb procesnega in materialnega prava, na katere - skladno z določbo 2. odstavka 350. člena ZPP - pazi po uradni dolžnosti.

24. Postopek je tekel zaradi ureditve razmerij med staršema v zvezi z njunim otrokom in varstvom njegove koristi, kar je v interesu obeh udeležencev. Udeleženca zato nosita svoje stroške pritožbenega postopka (2. odstavek 55. člena ZNP - 1).

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 189

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.