Jedro

Sodišče stranke ni dolžno vnaprej opozarjati na pravico do oprostitve plačila sodnih taks niti na pogoje, pod katerimi to pravico lahko uresniči.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

2. Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep o izvršbi istega sodišča VL 107307/2012 z dne 19. 7. 2012, po katerem je toženka dolgovala tožnici 4.217,98 EUR z zamudnimi obrestmi in izvršilnimi stroški, ter ustavilo postopek. Obenem je tožnici naložilo, da mora toženki povrniti 191,44 EUR pravdnih stroškov z obrestmi.

2. Tožnica se je pravočasno pritožila brez navedbe zakonskih pritožbenih razlogov. Predlaga razveljavitev sklepa in nadaljevanje postopka. Navaja, da ni namenoma prepozno zaprosila za oprostitev plačila sodnih taks. Vedno je sledila pravnemu pouku sodišča. Če je njena obveznost res nastala že 18. 12. 2012, se sprašuje, zakaj o tem nikoli ni bila obveščena. Sodišče bi jo moralo že v začetku postopka seznaniti s pravili glede taksne oprostitve.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Plačilo (celotne) predpisane sodne takse je po 105.a členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje tožbe. Posledica neplačila takse je zakonska domneva o umiku tožbe, ki ji po tretjem odstavku 188. člena ZPP sledi ustavitev postopka.

6. Tožnica je bila na svojo taksno obveznost in posledice njene neizpolnitve opozorjena že v plačilnem nalogu z dne 10. 1. 2013 in ponovno v sklepu z dne 25. 3. 2013, ki ga je sodišče prve stopnje izdalo po njenem predlogu za oprostitev plačila sodne takse. Tožnica ne zanika, da manjkajoče sodne takse za tožbo vse doslej ni poravnala, zato ni zakonskih pogojev za nadaljevanje postopka, ki se je začel z njenim predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine.

7. Sodišče stranke ni dolžno vnaprej opozarjati na pravico do oprostitve plačila sodnih taks niti na pogoje, pod katerimi to pravico lahko uresniči. Za temu nasprotno pritožbeno stališče v zakonu ni podlage.

8. Ustavitev postopka in razveljavitev izpodbijanega sklepa o izvršbi pa ima tudi stroškovno posledico, kot je tožnici pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Kdor umakne tožbo, mora po prvem odstavku 158. člena ZPP nasprotniku povrniti pravdne stroške. Sodišče prve stopnje je toženkine pravdne stroške odmerilo v skladu z odvetniško in taksno tarifo. Tožnica, ki v pritožbi odmeri niti ne oporeka, se torej neupravičeno upira njihovemu plačilu.

9. Pritožbeni razlogi po navedenem niso podani, uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev pa v postopku na prvi stopnji ni bilo. Sodišče druge stopnje je zato tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP potrdilo izpodbijani sklep.

10. Čeprav je tožnica s pritožbo propadla, toženka ni upravičena do povračila svojih stroškov za odgovor na pritožbo. Glede na enostavnost zadeve, obrazložitev izpodbijanega sklepa in vsebino pritožbe, odgovor nanjo ni bil potreben. Ker torej stroški za odgovor niso bili smotrni, jih mora toženka kriti sama.