Jedro

Tožena stranka je v svoji odločbi pojasnila, da gre pri hipoteki za stvarno pravico (138. člen SPZ), ki ne posega v lastninsko pravico in da to pomeni, da v pravnem prometu ni ovir za razpolaganje z nepremičnino.

Vknjižena hipoteka na solastniškem deležu na nepremičnini, pri kateri je vpisana hipoteka, tako po presoji sodišča ni okoliščina, ki bi tožniku onemogočala razpolaganje z njegovimi nepremičninami in se zato všteva v premoženje, ki se upošteva pri izpolnjevanju materialnega položaja za dodelitev BPP.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka pod 1. točko izreka ugotovila, da je bila tožniku neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč kot oprostitev plačila začetnega predujma v stečajnem postopku nad dolžnikom A.A., stanujoč..., pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani št. 4096/2017; pod 2. točko izreka je odločila, da bo o višini neupravičeno dodeljene brezplačne pravne pomoči in načinu vračila odločeno s posebno odločbo in pod 3. točko izreka je odločila, da se tožniku prepove dodelitev brezplačne pravne pomoči za nadaljnjih šest mesecev od 13. 6. 2018 dalje.

2. V obrazložitvi navaja, da je tožnik 19. 1. 2018 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne. Na podlagi 36. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) mu je bila dodeljena nujna brezplačna pravna pomoč in sicer kot oprostitev plačila začetnega predujma v navedenem stečajnem postopku. Zato je po dodelitvi nujne brezplačne pravne pomoči ugotavljala materialni položaj tožnika kot samske osebe. Z vpogledom v sistem E-prostor je ugotovila, da se na parcelah k.o. ... in k.o. ..., katerih lastnik je tožnik do 1/2, nahaja večja stavba. Na spletni strani nepremičnine.net pa je zasledila oglas o prodaji hiše v tretji gradbeni fazi, ki stoji na omenjenih dveh parcelah, s prodajno ceno 122.000,00 EUR. Tožnik je bil pozvan, da v roku 8 dni v zvezi z navedenim poda svojo pisno izjavo. V danem roku je na poziv odgovoril tožnikov odvetnik in navedel, da je tožnik res lastnik stavbe, ki stoji na navedenih parcelah, do ½, da je nepremičnina obremenjena s hipoteko v višini 63.000,00 EUR, da kredit še ni poplačan in da tožnik dolguje celotni znesek, kar je tudi razlog, da se nepremičnina prodaja. K odgovoru odvetnika je priložil lastnoročno podpisano izjavo tudi sam tožnik, iz katere izhaja smiselno enako kot iz odgovora odvetnika. Na podlagi navedenega je tožena stranka ugotovila, da vrednost upoštevanega tožnikovega premoženja znaša 61.000,00 EUR, kar v skladu s prvim odstavkom 27. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre) presega premoženjski cenzus v višini 14.281,44 EUR (297,53 X 48), kar izključuje tožnikovo pravico do brezplačne pravne pomoči. Navedb odvetnika in tožnika, da je stavba obremenjena s hipoteko, ni štela za razloge, zaradi katerih tožnik s tem premoženjem ne bi mogel razpolagati, saj je hipoteka po določbah Stvarno-pravnega zakonika opredeljena kot zastavna pravica na nepremičnini; zastavna pravica pa sama po sebi še ne pomeni, da zastavitelj s svojim premoženjem ob določenih pogojih ne more razpolagati. Tožnik ob vložitvi prošnje ni navedel, da bi bil lastnik drugega stanovanja ali hiše, oziroma lastnik do 1/2 predmetne večje stavbe, ki se nahaja na navedenih parcelah, čeprav je bil te podatke v skladu z drugim odstavkom 20. člena ZBPP dolžan navesti. Navedel je torej neresnične podatke o svojem premoženjskem položaju. Na podlagi vsega navedenega je tožena stranka odločila tako, kot izhaja iz izreka te odločbe.

3. Tožnik se z odločitvijo tožene stranke ne strinja. Tožbo vlaga iz vseh tožbenih razlogov. Navaja, da je v vlogi za dodelitev BPP navedel, da je lastnik nepremičnin parcel k.o. ... in ... do 1/2 in v svojem odgovoru pojasnil, da na parcelah stoji zgradba, zgrajena do tretje gradbene faze, ki se jo lastnika trudita prodati po ceni 122.000,00 EUR ter pojasnil še, da je njegov delež nepremičnine obremenjen s hipoteko v višini 63.000,00 EUR. Po njegovem mnenju je nedopustno navajanje tožene stranke, da je hipoteka opredeljena kot zastavna pravica in da zastavitelj s svojim premoženjem ob določenih pogojih z nepremičnino lahko razpolaga. Njegovo razpolaganje z njegovim solastniškim deležem na nepremičnini v ničemer ne spremeni njegovega materialnega položaja, njegove plačilne sposobnosti in njegove zmožnosti plačati predujem za začetek stečajnega postopka. Nepremičnino lahko proda, vendar pa je njegov dolg večji od vrednosti njegovega deleža na nepremičnini, ki znaša 61.000,00 EUR. Nima sredstev, s katerimi bi lahko plačal predujem za začetek stečajnega postopka, niti ne premoženja, s katerim bi si ta sredstva lahko zagotovil, saj mu navedene nepremičnine tega ne omogočajo. Nepremičnin tudi ne more dodatno zastaviti, ker hipoteka že presega vrednost njegovega lastniškega deleža. Hiše v tretji gradbeni fazi tudi ne more oddati v najem, iz česar sledi, da je njegovo premoženje zanj neuporabno oziroma da brez škode za svoje preživljanje pravice do sodnega varstva ne more uresničiti brez da mu je dodeljena pravica do BPP v obliki plačila predujma za začetek stečajnega postopka. Tožena stranka ni ugotavljala realnega dejanskega stanja, kot ji to nalagajo 1., 13. in 14. člen ZBPP, ampak je navedla zgolj pavšalne navedbe in povzetek sodne prakse, iz katere pa ni mogoče ugotoviti, ali v bistvenem sploh ustreza dejanskemu materialnemu stanju tožnika. Tožnik plačuje preživnino za svoji mladoletni hčeri v višini 200,00 EUR, stanovanja ali stanovanjske hiše nima; na naslovu, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče, pa živi kot najemnik. V stavbi na nepremičninah, katerih lastnik je, ne more živeti, ker gre za stavbo v tretji gradbeni fazi. Ta zgradba pa je obremenjena s hipoteko, ki je višja od vrednosti njegovega deleža na nepremičnini. Tožena stranka je s svojo odločitvijo tudi kršila 1. člen ZBPP in njegov namen ter hkrati nedopustno posegla v njegovo ustavno varovano pravico do sodnega varstva in ga postavila v neenakopraven položaj z osebo, ki nima nepremičnine, ne hipoteke v enaki višini (63.000 EUR hipoteka, 61.000 EUR nepremičnina). Sodišču predlaga, da odločbo tožene stranke odpravi oziroma podredno, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da vztraja pri svoji odločitvi in razlogih za odločitev kot izhajajo iz njene odločbe z dne 12. 6. 2018. 5. Tožba ni utemeljena.

6. Predmet sodne presoje v obravnavani zadevi je odločitev tožene stranke, s katero je le-ta ugotovila, da je bila tožniku neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč kot oprostitev plačila začetnega predujma v navedenem stečajnem postopku, da bo o višini neupravičeno dodeljene brezplačne pravne pomoči (BPP) odločeno s posebno odločbo in da se tožniku prepove dodelitev BPP za nadaljnjih šest mesecev. Tožena stranka je svojo odločitev sprejela na podlagi ugotovitve, da tožnik glede na svoj materialni položaj ne bi bil upravičen do redne BPP.

7. Tožena stranka se je pri svoji odločitvi oprla na 36. člena ZBPP. Po določbi prvega odstavka 36. člena ZBPP se prosilcu, če bi zaradi odločanja o prošnji za brezplačno pravno pomoč ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje zamudil rok za kakšno pravno dejanje in zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje, po presoji izpolnjevanja pogojev iz 24. člena tega zakona, ne glede na njegov materialni položaj, nemudoma dodeli brezplačno pravno pomoč, samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam (nujna brezplačna pravna pomoč). Po določbi četrtega odstavka 36. člena ZBPP strokovna služba za BPP preveri materialni položaj prosilca v 15 dneh po dodelitvi nujne BPP iz prvega odstavka tega člena. Po določbi petega odstavka 36. člena ZBPP pristojni organ na podlagi ugotovitev strokovne službe za BPP izda prosilcu odločbo o upravičenosti do BPP. Če ugotovi, da prosilec glede na svoj materialni položaj ne bi bil upravičen do redne BPP, se uporabijo določbe tega zakona o spremembi okoliščin in neupravičeno prejeti BPP.

8. Po določbi 13. člena ZBPP je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Po določbi 14. člena ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Tožena stranka je ugotovila, da je tožnika šteti za samsko osebo.

9. Po določbi 27. člena ZSVarPre se BPP glede na ugotovljeno materialno stanje ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima premoženje, ki dosega ali presega višino 48 zneskov minimalnega dohodka. Osnovni znesek minimalnega dohodka je v času vložitve tožnikove prošnje znašal 297,53 EUR, tako da je 48 zneskov minimalnega dohodka znašalo 14.281,44 EUR.

10. Med strankama ni sporno, da je tožnik solastnik dveh parcel v k.o. ..., kot tudi ne, da na teh parcelah stoji stavba v 3. gradbeni fazi, ki se prodaja in katere vrednost znaša 122.000 EUR, tako da vrednost tožnikovega polovičnega solastniškega deleža na stavbi znaša 61.000 EUR. Tožnik tako z vrednostjo svojega solastniškega deleža na stavbi presega vrednost iz 27. člena ZSVarPre, do katere je prosilcu mogoče odobriti BPP. Tožnik v upravnem postopku, ko je bil pozvan na izjasnitev v zvezi z ugotovitvami tožene stranke o solastništvu postavljene stavbe, temu tudi ni ugovarjal. Navajal je (le), da je njegov delež stavbe obremenjen s hipoteko v višini 63.000,00 EUR in da je njegov dolg večji od vrednosti njegovega deleža na nepremičnini, ki znaša 61.000,00 EUR.

11. Glede na navedeno je tožena stranka po presoji sodišča pravilno ugotovila, da ima tožnik premoženje, ki presega določen (navedeni) cenzus. Posledično je tudi pravilno zaključila, da tožnik glede na svoj materialni položaj ne bi bil upravičen do redne BPP. Zato je tudi pravilno uporabila določbe 36. člena ZBPP o spremembi okoliščin in neupravičeno prejeti BPP.

12. Sodišče zato tožbene ugovore zavrača kot neutemeljene, ker na drugačno odločitev v zadevi ne morejo vplivati. Tako na drugačno odločitev ne more vplivati tožbena navedba, da je nepremičnina obremenjena s hipoteko v višini 63.000 EUR, s katero je zavarovano vračilo prejetega posojila. Po določbi tretjega odstavka 14. člena ZBPP se namreč ne glede na določbe prejšnjih dveh odstavkov pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine premoženje, s katerim prosilec in njegova družina dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva, če prosilec ali druge osebe izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji.

13. Tožnik zatrjuje, da njegovo razpolaganje z njegovim solastniškim deležem na nepremičnini ne bi v ničemer spremenilo njegovega finančnega položaja, njegove plačilne sposobnosti in njegove zmožnosti plačati predujem za začetek stečajnega postopka. Ta tožbena navedba pa ne more biti relevantna. Že tožena stranka je v svoji odločbi pojasnila, da gre pri hipoteki za stvarno pravico (138. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ), ki ne posega v lastninsko pravico in da to pomeni, da v pravnem prometu ni ovir za razpolaganje z nepremičnino. Razpolaganje z nepremičnino je v skladu z ustaljeno upravno sodno prakso treba razumeti tako v okviru pravne upravičenosti do razpolaganja, ki prosilcu kot imetniku stvarne ali druge premoženjske pravice daje sposobnost, da to pravico prenese, jo obremeni ali se ji odpove, kot tudi v okviru možnosti prosilca, da to premoženje na kak drug pravno poslovni način vnovči in si tako zagotovi lastna sredstva za uveljavljanje pravice do sodnega varstva (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS X Ips 236/2013). Po določbi 2. člena SPZ gre torej pri hipoteki za eno izmed stvarnih pravic, za katero velja načelo absolutnosti (5. člen SPZ), kar pomeni, lahko imetnik te pravice svojo pravico uveljavlja proti vsakomur. Zastavitelju to omogoča, da kljub obstoju hipoteke zastavljeno nepremičnino odsvoji tretji osebi, jo obremeni z drugo stvarno pravico (stvarna služnost, užitek, raba, nadaljnje hipoteke). Vknjižena hipoteka na solastniškem deležu na nepremičnini, pri kateri je vpisana hipoteka, tako po presoji sodišča ni okoliščina, ki bi tožniku onemogočala razpolaganje z njegovimi nepremičninami in se zato všteva v premoženje, ki se upošteva pri izpolnjevanju materialnega položaja za dodelitev BPP oziroma povedano še drugače: tožnikov solastniški delež na nepremičnini, ki je obremenjen s hipoteko, ni izključen iz premoženja, ki se upošteva pri presoji izpolnjevanja materialnega položaja tožnika za BPP.

14. Tožnik tudi neutemeljeno zatrjuje kršitev 1. člena ZBPP. Namen BPP je namreč v uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč pri tem socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi zmogla uresničevati. Zato je preverjanje materialnega položaja namenjeno ugotavljanju, ali prosilec za udejanjanje svoje pravice do sodnega varstva res potrebuje pomoč države v obliki BPP. Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnik pogojev iz III. poglavja ZBPP ne izpolnjuje in da zato ni upravičen do BPP. Tožnik pa tudi ni v neenakopravnem položaju z osebo, ki nima nepremičnine, niti ne hipoteke na nepremičnini (63.000 EUR hipoteka, 61.000 EUR nepremičnina), saj načelo enakosti pred zakonom zahteva primerljivost bistveno enakih položajev, tako da bi lahko o neenakopravnem položaju govorili samo, če bi bil tožnik drugače obravnavan od oseb v enakem položaju kot on.

15. Po presoji sodišča je pravilna tudi ugotovitev tožene stranke, da tožnik v prošnji za dodelitev BPP ni navedel (so)lastništva navedene stavbe večje vrednosti, ki še ni vpisana v uradnih evidencah, saj je navedel le solastništvo navedenih parcel. Solastništvo stavbe je navedel šele po izrecnem pozivu tožene stranke, da se opredeli tudi do solastništva stavbe, kar je v postopku ugotovila tožena stranka. Tožena stranka je zato pravilno zaključila, da je tožnik v prošnji navajal neresnične podatke o svojem materialnem položaju, zaradi česar mu je v skladu s šestim odstavkom 20. člena ZBPP pravilno in zakonito izrekla tudi prepoved dodelitve BPP v nadaljnjih šestih mesecih.

16. Ker je glede na navedeno odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožnika na podlagi prvega odstavka 73. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno. Sodišče je v zadevi odločilo na nejavni seji senata, ker so bili dokazi izvedeni in pravilno presojeni že v postopku izdaje izpodbijanega akta (59. člen ZUS-1).

17. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, v skladu z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.