Jedro

V dohodke se vštevajo vsi dohodki, pridobljeni iz naslova študentskega dela, ne glede na to, če ne dosežejo zneska 75 % predpisane davčne olajšave in lestvico za odmero dohodnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe tožene stranke z dne 9. 4. 2018 in odločbe CSD A. z dne 30. 9. 2015 ter na priznanje pravice do državne štipendije za šolsko leto 2015/2016. Ugotovilo je, da dohodki družine v letu 2014 presegajo predpisan cenzus za priznanje štipendije in v posledici tega B.B. štipendija ni bila dodeljena.

2. Zoper zavrnilno sodbo se pritožujeta tožeči stranki zaradi zmotne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlaga, da se o tožbenemu zahtevku ponovno presoja. Očitata sodišču prve stopnje, da ni upoštevalo vseh dokazov in dejstev, ki so bila navedena v tožbi. V zadevi je sporen nepravilno ugotovljen materialni položaj družine, pri tem se je napačno v dohodke vštevalo dohodek iz naslova študentskega dela. Prav tako so se nekateri dohodki upoštevali dvakrat. Vse dividende, prejete v letu 2014, so dividende od delnic D. iz leta 2013, ki so bile nakazane na račun banke upravičenca. Dividenda v vrednosti 1.908,78 EUR je bila nakazana na račun banke E. 1. 9. 2014, CSD je navedeno vrednost v odločbi z dne 20. 10. 2014 upošteval kot prihranke na banki E. Dividenda z isto vrednostjo je bila upoštevana tudi v odločbi z dne 30. 9. 2015. Tožena stranka dividend ne bi smela upoštevati še enkrat. Pritožba se ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, navedenim v 9. točki obrazložitve, kjer to ugotavlja, da sprememba dohodka ne predstavlja upoštevane spremembe po določbah ZUPJS, pač pa se bo navedeno dejstvo upoštevalo z zamikom, pri nadaljnjem uveljavljanju pravic v naslednjem koledarskem letu (to potrjuje tudi odločba CSD z dne 6. 12. 2016, s katero je bila v naslednjem študijskem letu 2016/2017 priznana štipendija na podlagi ugotovljenih nižjih dohodkov družine). Stališče sodišča je v nasprotju z določilom sedmega odstavka 15. člena ZUPJS, ki določa, da kadar je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je prišlo do spremembe vrste periodičnega dohodka, ker oseba določenega periodičnega dohodka ne prejema več ali prejema drugo vrsto periodičnega dohodka, se periodični dohodek, ki ga ne prejema več, ne upošteva, upošteva pa se morebitni novi periodični dohodek na način kot velja za upoštevanje tekočih dohodkov (sodba VDSS Psp 381/2013 z dne 7. 12. 2013). Tožeča stranka je mesečno rento prenehala prejemati 30. 4. 2014, ta je predstavljala mesečni periodni dohodek. Od 1. 5. 2014 pa prejema letno rentno v znesku 6,00 EUR, ki predstavlja periodični dohodek na letni ravni. Nadalje sodišče v 12. točki obrazložitve izpodbijane sodbe navaja, da se ne opredeljuje do tega, ali so bili prihranki pravilno upoštevani kot sredstva na bančnem računu v znesku 2.803,71 EUR in niti ne ugotavlja navedb, podanih v 7. točki navedbe. Pritožba meni, da v kolikor sodišče ne zavzame stališča do navedb v tožbi, ne more pravilno razsoditi. Pritožba navaja, da se dohodek iz dopolnilne dejavnosti upošteva na osnovi obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, kar predstavlja obdavčene periodične dohodke, ki so bili upoštevani po 12. členu ZUPJS v vrednosti 1.689,59 EUR. Sredstva na omenjenem računu so vsi prihodki iz ..., ki jih tožena stranka upošteva kot fiktivno ugotovljeni dohodek. Iz omenjenega računa je potrebno odvesti 70 % za normirane stroške DDV, Doh in OZZ, ki so vezani na dopolnilno dejavnost na kmetiji, zato s temi sredstvi družina ne razpolaga, tožena stranka pa teh navedb ne upoštevata. Meni, da odškodnine, ki je bila položena na bančni račun, ni mogoče všteti v dohodek. Po mnenju pritožbe je dohodek, na podlagi 12., 13., 14., 15. in 16. člena ZUPJS, v letu 2014 za celotno družino znašal 20.735,43 EUR, pri tem se bi lahko upoštevalo še premoženje v skupni višini 42.775,54 EUR, kar ob fiktivnem dohodku 1,9 % znaša 812,74 EUR. Tako da je skupni dohodek znašal 21.548,17 EUR oziroma na družinskega člana 448,92 EUR, kar predstavlja 44,65 % povprečne mesečne plače v letu 2014. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - UPB3, Ur. l. RS, št. 73/2007 s spremembami). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je v skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke z dne 9. 4. 2018 v povezavi s prvostopenjsko odločbo CSD A. z dne 30. 9. 2015, s katero je bilo odločeno, da se zavrne vloga za dodelitev državne štipendije z dne 21. 8. 2015 za B.B. 6. Pravna podlaga za odločitev predmetne zadeve so določila Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS, Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami). Kot je veljal v spornem obdobju po določbi 23. člena ZUPJS so do državne štipendije upravičene državljani Republike Slovenije, ki izpolnjujejo pogoje po Zakonu o štipendiranju in pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge ne presega 53 % neto povprečne plače na osebo. Kaj vse se šteje v dohodek določa ZUPJS v določbah 12. do 19. člena.

7. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z ugotovljenim dejanskim stanjem s strani sodišča prve stopnje, kakor s pravnimi zaključki, ki so relevantni za odločitev v predmetni zadevi ter jih v izogib ponavljanju ponovno ne navaja. Glede na pritožbene navedbe le dodaja.

8. Tožena stranka je v predmetni zadevi odločala o vlogi B.B. z dne 21. 8. 2015 glede njegovega upravičenja do državne štipendije. V zvezi s tem je bilo potrebno (12. člen ZUPJS) upoštevati tekoče dohodke celotne družine (4 članov: F.F., G.G., H.H. in B.B.) iz leta 2014 ter tudi njihovo premoženje. S strani CSD A. je bilo ugotovljeno, da znašajo dohodki iz naslova pokojnin, kmetijske in gozdarske dejavnosti, normirani dohodki iz opravljanja dopolnilne dejavnosti, dohodki študentov ter dividende, skupaj v letu 2014, za vse družinske člane, 25.475,38 EUR.

9. Sodišče prve stopnje v zvezi z vštevanjem dohodkov iz naslova študentskega dela v točki 7 pravilno pojasni, da se v dohodke vštevajo vsi dohodki, pridobljeni iz naslova študentskega dela, ne glede na to, če ne dosežejo zneska 75 % predpisane davčne olajšave in lestvico za odmero dohodnine. Kot je navedlo pritožbeno sodišče že v več pritožbenih zadevah, med drugim tudi v zadevi Psp 221/2016 z dne 13. 10. 2016, je dohodek iz naslova študentskega dela, prejet na podlagi delovršne ali kakšne druge pogodbe, obdavčljiv dohodek in ne dohodek, ki bil oproščen dohodnine. Zakon o dohodnini namreč v določbah od 20. do 34. člena, v poglavju o oprostitvi plačila dohodnine, taksativno določa dohodke in prejemke, ki so oproščeni plačila dohodnine in med njimi ni dohodka iz naslova študentskega dela, ne glede na prejeto višino. Ločiti pa je potrebno med dohodki, oproščenimi dohodnine in institutom olajšav po ZDoh-2, ki zagotavlja splošno zmanjšanje letne davčne osnove vsem rezidentom, ali zagotavlja posebne osebne olajšave pri sicer obdavčljivih dohodkih do predpisane meje.

10. Pravilno je tudi razlogovanje sodišča prve stopnje, da so dividende, čeprav gre po 80. členu ZDoh-2 za dohodek iz kapitala za obdavčljiv dohodek. Dohodki iz kapitala se obdavčujejo z dohodnino po proporcionalni stopnji, ki je načeloma 25 % in brez upoštevanja davčnih olajšav. Tovrstni dohodki se ne vključujejo v letno dohodninsko napoved, saj se izračunana in plačana dohodnina od navedenih dohodkov šteje za dokončni davek in torej niso prikazane v informativnem izračunu dohodnine, vendar gre za obdavčljiv dohodek, zato se po 12. členu ZUPJS upoštevajo med dohodke, ki se kot dohodek upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja družine.

11. Center za socialno delo je v dohodke pravilno upošteval za leto 2014 dohodke iz naslova kmetijske in gozdarske dejavnosti v višini 13,66 EUR, prav tako dohodke iz dopolnilne dejavnosti, upoštevajoč normirane 70 % stroške, v višini 1.689,59 EUR in 18,55 EUR iz naslova kmetijske in gozdarske dejavnosti. Vse navedene podatke je prvostopenjski organ tožene stranke pridobil od uradnih organov v skladu z določili ZUPJS (prvi in drugi odstavek 51. člena).

12. Spor v predmetni zadevi se nanaša na to, ali je tožeča stranka upravičena do državne štipendije oziroma ali držijo ugotovitve tožene stranke, da dohodek družine prekoračuje cenzus za dodelitev državne štipendije. V predmetnem obdobju je znašal cenzus 532,86 EUR na družinskega člana, kar pomeni 53 % neto povprečne plače, ki je v letu 2014 znašala 1.005,41 EUR. V konkretni situaciji to pomeni, da bi družina tožeče stranke v letu 2014 lahko dosegla zgolj mejo 53 %, to je znesek 25.577,64 EUR na nivoju celotne družine.

13. Napačno je tožena stranka v dohodke vštevala rento - pokojnino v znesku 472,63 EUR. Tožeča stranka je navedeni dohodek prejemala le v letu 2014, v letu 2015 je iz tega naslova prejela skupaj 6,00 EUR. Takšno tolmačenje 2. točke prvega odstavka 13. člena ZUPJS kot ga je uporabilo tudi sodišče ni v skladu z načelom pravične razdelitve javnih sredstev in načelom enakega obravnavanja iz 14. člena Ustave RS. Pritožbeno sodišče zgolj navaja, da je o tem pravnem vprašanju že zavzelo svoje stališče v zadevi Psp 434/2018, enako Vrhovno sodišče RS v zadevi VIII Ips 130/2016 z dne 25. 10. 2016. 14. Ob upoštevanju navedenega je potrebno kot dohodek družine upoštevati znesek 25.002,75 EUR. K temu znesku je potrebno prišteti še fiktivni letni dohodek iz naslova premoženja družine v višini 769,19 EUR, kar skupaj znaša 25.771,94 EUR in pomeni, da je prekoračen cenzus za dodelitev državne štipendije.

15. Pritožbeno sodišče meni, da ni zakonske osnove, da se v premoženje družine ne bi štelo premoženje iz naslova vrednostnih papirjev in prihrankov, tudi tega iz naslova odškodnine za nezgodo pri delu. Določbe ZUPJS navedenih virov premoženja ne izključujejo, saj ne predstavljajo dohodka in niso izključena (18. člen ZUPJS).

16. Navedeno do sedaj je v predmetni zadevi odločilnega pomena.

17. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.