Jedro

Podaljšanje roka se mora predlagati, preden se rok izteče (tretji odstavek 110. člena ZPP). Ker je pritožnica podaljšanje predlagala kasneje, je njen predlog prepozen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožničin predlog za podaljšanje roka za vložitev tožbe po sklepu II D 2485/2010 s 30. 1. 2017 oziroma predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

2. Pritožbo zoper tak sklep vlaga dedinja M. P. V pritožbi pojasnjuje, da je bila bolna od decembra 2015 in da jo je bolezen onesposobila. V psihiatrični bolnišnici je bila hospitalizirana 18. 7. 2016, povedano ji je bilo, da bo zdravljenje dolgotrajno. Njene sposobnosti so se povrnile, a to morajo potrditi še zdravniki.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče pritožnici najprej pojasnjuje bistveno1: s tem, ko tožbe ni vložila v roku, navedenem v sklepu s 30. 1. 2017, pritožnica ni ničesar zamudila. Tožbo za izločitev premoženja, ki ustreza njenemu prispevku k povečanju premoženja zapustnice, lahko še zmeraj vloži (arg. iz 4. in 5. odstavka 213. člena Zakona o dedovanju; ZD).

5. Ker je tako, je odločitev sodišča prve stopnje v delu, v katerem je pritožničin predlog za podaljšanje roka obravnavalo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, pravilna, saj je izguba pravice opraviti neko pravno dejanje predpogoj za dopustnost vrnitve v prejšnje stanje (1. odstavek 116. člena Zakona o nepravdnem postopku; ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Če zamuda roka takšnih posledic nima, vrnitev v prejšnje stanje ne bi ničesar spremenila.

6. Pravilen pa je tudi tisti del razlogov izpodbijanega sklepa, ki se nanašajo na podaljšanje roka v smislu 2. odstavka 110. člena ZPP. Podaljšanje roka se mora predlagati, preden se rok izteče (3. odstavek 110. člena ZPP). Ker je pritožnica podaljšanje predlagala kasneje, je njen predlog prepozen.

7. Pritožba torej ni utemeljena, podani pa tudi niso razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

8. Pritožbeno sodišče (četudi glede na vsebino pritožbe nima pomislekov v pritožničino procesno sposobnost v času vložitve pritožbe; pred tem pa je tožnico v postopku zastopal pooblaščenec, ki ga je pooblastila še pred časom, ko naj bi zbolela, torej procesno sposobna) vseeno opozarja, da mora v skladu s 166. členom ZD zapuščinsko sodišče posebno skrbeti, da pridejo do svojih pravic osebe, ki zaradi mladoletnosti, duševne bolezni ali drugih okoliščin niso sposobne ali niso popolnima sposobne, da bi same skrbele za svoje zadeve. Če sodišče iz okoliščin primera posumi na okoliščine iz 166. člena ZD ali/oziroma na pomanjkanje procesne sposobnosti, mora o obstoju oziroma neobstoju procesne sposobnosti (praviloma tudi, če je bila podana le del postopka) odločiti s stopnjo zanesljivosti (arg. iz 80. člena ZPP). Procesno nesposobne osebe morajo biti namreč v postopku zastopane, da se zagotovi kakovostnejše varstvo njihovih pravic.2 1 In to je v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. 2 Tako: Ustavno sodišče RS v odločbi Up-752/07 z dne 6. 12. 2007 in A. Galič v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, Založba Uradni list RS in GV Založba, Ljubljana, 2005, str. 333 - 336; prim. tudi VSLII Cp 3607/2009.