29. 3. 2012

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Mestne občine Murska Sobota, ki jo zastopa župan Anton Štihec, na seji 29. marca 2012

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 23. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 22/10) v povezavi s prvim odstavkom 42. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 51/04) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica izpodbija v izreku tega sklepa navedeni določbi, ker naj bi občine omejevali pri izvrševanju njihove lastninske pravice (33. člen Ustave) in jih postavljali v neenakopraven položaj v primerjavi z drugimi lastniki nepremičnin (drugi odstavek 14. člena Ustave). Navaja tudi, da je izpodbijana ureditev v neskladju z 9., 138., 140. in 142. členom Ustave. Predlaga, naj Ustavno sodišče ugotovi, da sta izpodbijani določbi v neskladju z Ustavo.

2.Pobudnica očitke osredotoča na zadnji stavek tretjega odstavka 59. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08, 22/10 in 10/12 – EZ), po katerem se na nepremičninah, ki so v lasti države ali samoupravnih lokalnih skupnosti, odškodnina za služnost v javno korist ne plačuje. Čeprav pobudnica izpodbijani ureditvi očita tudi neskladje z določbami Ustave, ki opredeljujejo ustavni položaj lokalne samouprave, je jedro njenih navedb osredotočeno na pravni položaj občine kot lastnice nepremičnin. Ustavno sodišče je sledilo tem navedbam in vlogo obravnavalo kot pobudo.

3.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

4.Izpodbijana določba ne učinkuje neposredno. Po Zakonu o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr. – v nadaljevanju ZUreP-1) se služnost v javno korist ustanovi z odločbo na podlagi zahteve, ki ji mora biti priložena ponudba za sklenitev pogodbe o ustanovitvi služnosti, o odškodnini pa odloča sodišče na predlog prizadetega lastnika (110. člen ZUreP-1). V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Iz razlogov, navedenih v citiranem sklepu, pobudnica ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih zakonskih določb. Zato je Ustavno sodišče njeno pobudo zavrglo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: podpredsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodnika dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo s šestimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnik Mozetič in sodnica Korpič – Horvat.

mag. Miroslav Mozetič

Podpredsednik

[1]Glej tudi 52. in 53. člen Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10 in 106/10 – popr. – ZUPUDPP), po katerih se postopek omejitve lastninske pravice uvede s sklepom, zoper katerega ni pritožbe, odškodnina pa se določi po posebnem vrednotenju nepremičnine.

[2]Glej tudi sklep Ustavnega sodišča št. U-I-11/11 z dne 20. 12. 2011.