Jedro

V obsodilni sodbi je bil obtožencu, ki je s Kosovega, poleg kazni zapora izrečen tudi varnostni ukrep po 70. členu KZ SFRJ. Sodišče druge stopnje je na pritožbo obtoženca ta varnostni ukrep odpravilo, ker je ocenilo, da ne gre za takšno pomembnost in obseg dejanja, ki bi upravičeval navedeni ukrep, zlasti še, ker živi že 10 let v Sloveniji in ga ni šteti, da bi prišel izvrševat kazniva dejanja.

Izrek

Pritožbi obtoženca se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se obtožencu varnostni ukrep izgona tujca iz države po 70. čl. KZ SFRJ ne izreče.

Obrazložitev

S sodbo, ki je navedena v uvodu, je bil obtoženec spoznan za krivega kaznivega dejanja goljufije po II. v zvezi s I. odst. 171. čl. KZ RS.

Izrečena mu je bila kazen petih mesecev zapora, hkrati pa tudi varnostni ukrep po 70. čl. KZ SFRJ za dobo petih let. Sodbo sodišča prve stopnje izpodbija obtoženec zaradi izrečenega varnostnega ukrepa, pri čemer predlaga, da se mu ta ukrep ne izreče. Pritožba je utemeljena.

Obtoženec res ni slovenski državljan, pa tudi stalnega bivališča v Sloveniji nima, ukvarja se s posli, ki ne pomenijo redne zaposlitve, kar vse je štelo sodišče prve stopnje kot podlaga za njegov izgon iz Republike Slovenije.

Kot je razvidno iz celotne kazenske zadeve pa obtoženec živi v Sloveniji, (najprej v Kranju) že od leta 1983 dalje. V pritožbi opisuje razloge, zaradi katerih je prišel v Slovenijo iz Kosovega, od koder je doma in niso izpodbite njegove pritožbene navedbe, da je bil od leta 1983 do 1987 zaposlen pri zasebniku v Kranju, tudi začasno prijavljen za bivanje, nato pa se je preselil v Novo mesto, kjer se tudi vseskozi zadržuje na tem območju. Res nima redne zaposlitve, preživlja se s priložnostnimi posli, v glavnem s preprodajanjem.

Pri presoji, ali je utemeljen izgon tujca iz države, je treba presojati nagibe, iz katerih je bilo obravnavano kaznivo dejanje storjeno, način storitve, pa tudi druge okoliščine, ki bi kazale na to, da je kot tujec na ozemlju Republike Slovenije nezaželen. V obravnavani kazenski stvari gre za goljufijo na škodo najemodajalca osebnega avtomobila, ko obtoženec ni poravnal obveznosti v zvezi z najemom avtomobila in stroški, ki so nastali. Glede na samo pomembnost obravnavanega kaznivega dejanja ni moč šteti, da gre za tako družbeno nevarno dejanje, ki bi terjalo obtoženčev izgon. Tudi ni brez pomena okoliščina, da je obtoženec v Sloveniji že 10 let in da ne gre za nekoga, ki bi prišel na ozemlje Republike Slovenije, da bi izvrševal kazniva dejanja. Ob takšni presoji in oceni pa sodišče druge stopnje pritrjuje obtoženčevim pritožbenim razlogom, zaradi katerih šteje, da navedeni ukrep ni utemeljen. Pritožbi je zato ugodilo in napadeno sodbo spremenilo tako, da se obtožencu ukrep izgona tujca iz države ne izreče.