Jedro

Izvirnik kupoprodajne pogodbe, ki ga je predlagateljica v kopiji priložila predlogu, očitno ni izgubljen, saj z njim razpolaga pritožnik, ki ga je predložil svojemu predlogu za vknjižbo lastninske pravice. Ni torej izpolnjen pogoj 2. alinee 1. točke 1. odstavka 234. člena ZZK-1 za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se predlog za vknjižbo lastninske pravice in predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine zavrneta.

Dovoli se izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižnega sodnika in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 241. člena Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/2003 s spremembami; ZZK-1) sklenilo, da se vzpostavi zemljiškoknjižna listina, in sicer kupoprodajna pogodba z dne 17. 10. 2002, sklenjena med L.P. in M.M. kot prodajalcema in O. d.o.o., kot kupcem, za 48/100 nepremičnine parc. št. 276/1 v izmeri 612 m2 in parc. št. 276/3 v izmeri 335 m2, obe vpisani v vl. št. 699 k.o. V. (I. točka izreka sklepa). Na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 17. 10. 2002, prodajne pogodbe z dne 28. 05. 2004, prepisov sklepa registrskega sodišča z dne 03. 01. 2006 o spremembi firme, pripisa sklepa registrskega sodišča z dne 03. 12. 2007 o spremembi sedeža in soglasja banke z dne 04. 09. 2008, je pri vl. št. 699 k.o. V. parc. št. 276/1 in 276/3 pri P.L. last do 42/100 in M.M., last do 6/100 celote, dovolilo vknjižbo lastninske pravice v korist N d.o.o. 48/100. Zoper sklep je vložila ugovor (pravilno pritožbo) S. d.o.o., in predlagala, da pritožbeno sodišče ugovoru (pravilno pritožbi) ugodi in zavrne predlog za vpis lastninske pravice predlagatelja N. Zavrne naj se tudi predlog za vzpostavitev listine in zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja postopkov vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, s stroškovno posledico. Hkrati naj se odloči, da se na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 17. 10. 2002, kupoprodajne pogodbe z dne 01. 07. 2008, na nepremičnini parc. št. 276/1 in parc. št. 276/3 vl. št. 699 k.o V., vknjiži lastninska pravic v korist in na ime S. Navaja, da je z vpogledom v spis 11. 03. 2010 izvedela, da je sodišče dovolilo vknjižbe v korist predlagatelja. Čeprav je kot udeleženka izkazala utemeljen pravni interes, sodišče sklepa ni vročilo. Poudarja, da je edina lastnica nepremičnine do 48/100, in sicer parc. št. 276/1 in parc. št. 276/3 vl. št. 699 k.o. V. kar dokazuje s sklenjeno prodajno pogodbo z dne 01. 07. 2008, sklenjeno s prodajalcem O. Vložila je že predlog za vknjižbo lastninske pravice v svojo korist in se postopek vodi pod Dn. št. 4323/2008. K predlogu za vknjižbo je priložila tudi original kupoprodajne pogodbe z dne 17. 10. 2002, sklenjene med P.L. in M.M. kot prodajalcema in O. kot kupcem za delež 48/100 predmetne nepremičnine. Predlagateljica nima originala sporne pogodbe, ker nikoli ni imela upravičenja za vknjižbo lastninske pravice. Razpolaga ne samo z originalom kupoprodajne pogodbe, temveč tudi z originalom izbrisne pobotnice banke K z dne 04. 05. 2007, na podlagi katerega je vložila predlog za vknjižbo izbrisa hipoteke, zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve ter zaznambe izvršljivosti terjatve, kar se vodi pod Dn. št. 4322/2008. V nadaljevanju niza razloge, ki dokazujejo njeno dobrovernost in nedobrovernost predlagateljice v tem postopku. Če bi bila predlagateljica upravičena do vknjižbe lastninske pravice in bi to tudi verjetno izkazovala, bi glede na to, da je pogodbo z O. d.o.o. sklenila že 28. 05. 2004, poskrbela za vknjižbo lastninske pravice. Ocenjuje, da je z navedbami v celoti izkazala obstoj pogojev, ki dovoljujejo vknjižbo lastninske pravice v njeno korist. Predlagateljica ni upravičena zahtevati vzpostavitve zemljiškoknjižne listine in vknjižbe lastninske pravice v svojo korist, saj ni izkazala, da so za to izpolnjeni pogoji.

Predlagateljica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje.

V zvezi s pritožbenim očitkom, da ji izpodbijani sklep ni bil vročen, pritožbeno sodišče ugotavlja, da ji je bil sklep vročen 29. 03. 2010. Postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine je poseben postopek, predviden v ZZK-1 (234. člen do 242. člen ZZK-1), v katerem zemljiškoknjižno sodišče vzpostavi (nadomesti) takšno listino, ki je sposobna za vpis v zemljiško knjigo. Za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine morata biti izpolnjena dva pogoja, in sicer, da predlagatelj verjetno izkaže, da je bilo v njegovo korist oz. v korist njegovih pravnih prednikov izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice in da se je ta listina izgubila oz. je uničena, in če so izpolnjeni drugi pogoji za vknjižbo te pravice v korist predlagatelja postopka (1. odstavek 234. člena ZZK-1). Sodišče prve stopnje je dovolilo vzpostavitev kupoprodajne pogodbe z dne 17. 10. 2002, sklenjene pred P.L. in M.M. kot prodajalcema in O. kot kupcem, ki jo je predlagateljica vložila v kopiji in glede katere je trdila, da sta stranki izgubili izvirnik. Pritožnica utemeljeno oporeka obstoju pogojev za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine in posledično vpisu lastninske pravice predlagateljice. Pritožnikova trditev, da razpolaga z izvirnikom kupoprodajne pogodbe z dne 17. 10. 2002, ki ga je priložil predlogu za vknjižbo lastninske pravice v svojo korist, ki ga sodišče vodi pod Dn. št. 4323/2008, je namreč potrjena s podatki spisa. Na list. št. 65 je namreč uradni zaznamek, v katerem je potrjeno, „da je Dn. št. 4323/2008 vložen predlog predlagatelja O., d.o.o., vložen po odvetniku za vknjižbo lastninske pravice na S. in je predlogu priložena veriga pogodb, med drugim tudi izvirnik pogodbe med P.L. in M.M. kot prodajalcema in O. kot kupcem, ki je predmet vzpostavitve listine pod Dn. št. 3445/2008 in so sposobne za vpis lastninske pravice na parc. št. 276/1 in 276/3 k.o. V. t. do 48/100“. Ker torej ni izpolnjen pogoj iz 2. alineje 1. točke 1. odstavka 234. člena ZZK-1 (izvirnik kupoprodajne pogodbe očitno ni izgubljen), ni podlage za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine in s tem tudi ni podlage za vpis lastninske pravice, saj sta oba postopka medsebojno povezana.

Pritožbeno sodišče je zato v skladu z določbo 3. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1 pritožbi udeležencev ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je zavrnilo predlagani zemljiškoknjižni predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine in vknjižbo lastninske pravice in hkrati dovolilo izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižnega sodnika in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Vprašanje, ali udeleženka izpolnjuje pogoje za vknjižbo lastninske pravice v svojo korist, za ta postopek ni pomembno in bo o tem odločalo zemljiškoknjižno sodišče, ko bo obravnavalo udeleženkin predlog za vknjižbo lastninske pravice, ki ga vodi pod Dn. št. 4323/2008. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih udeleženki nista priglasili.