Jedro

Pravilna je ugotovitev, da zgolj počasnejše funkcioniranje ter počasnejše izražanje obdolženke še ne pomeni tudi nerazumevanja pravic in dolžnosti o katerih je izrecno poučena in kot je to prvostopenjsko sodišče pravilno utemeljilo v točki 8 izpodbijanega sklepa.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Kranju je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog zagovornice za izločitev dokazov – uradnega zaznamka v izjavi osumljene z dne 29. 1. 2021, zapisnikov o zasegu predmetov z istega dne, fotografije pridobljene iz zaseženega mobilnega telefona last osumljene in morebitne druge dokaze, ki so bili pridobljeni na podlagi nezakonito pridobljenega zasega mobitela in pregleda podatkov v le-tem.

2. Zoper naveden sklep se je pritožila obtoženkina zagovornica iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijanega sklepa in ugotovitev, da je predlog za izločitev dokazov utemeljen.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zmotno je zatrjevanje pritožnice, da je prvostopenjsko sodišče spregledalo izvedensko mnenje dr. A. A., ki je navedel, da se obtožena brez pomoči odvetnika ni sposobna zavedati pomena podanih odgovorov na vprašanja sodišča in tudi ne brez dodatnih pojasnil razumeti samega sodnega postopka, zato pritožnica ocenjuje, da obtoženka tudi postavljenih vprašanj policistke in odgovorov nanje ni bila sposobna razumeti brez prisotnosti odvetnika, kot tudi ne pomena razumeti pomena prostovoljne izročitve telefona policistki. Še posebej ob vedenju, da je spremljanje policistke na njen dom, kjer je imela telefon, zanjo predstavljalo pritisk glede na njene osebnostne lastnosti, kot sta jih ugotovila izvedenca dr. A. A. in dr. B. B. (da je obdolženka preprosta, manj zrela oseba, da ustrezno odgovarja na enostavna ne pa kompleksna vprašanja, da je socialno manj sprejemljivega vedenja, nizke splošne poučenosti s psihomotorično upočasnjenostjo, pod normalno inteligentna, manj zrelega in površinskega čustvovanja z izraženimi odvisnostnimi osebnostnimi značilnostmi; slabše splošne poučenosti, blago duševno manj razvita z okrnjeno sposobnostjo razumevanja dolgoročnih posledic).

5. V zvezi z navedenim višje sodišče ugotavlja, da je iz zapisnika o izjavi osumljenke in zapisnika o zasegu telefona z dne 29. 1. 2021 razvidno, da je obdolžena prejela potreben pravni pouk, v zvezi s katerim se je izrecno izjasnila, v zvezi z zaseženim telefonom pa podala tudi privolitev za preiskavo le-tega. Vendar pa prvostopenjsko sodišče ni upoštevalo le navedenih listin samih po sebi, temveč je v zvezi z okoliščinami razumevanja in obdolženkinega seznanjenja z vsebino le teh ter njenega pravega razumevanja, zaslišalo tako policistko, ki je bila pri sestavljanju obeh izjav navzoča (C. C.), kot tudi samo obdolženko o navedenih okoliščinah in se tako neposredno prepričalo o tem, na kakšen način je obdolženka bila sposobna razumevati vsebino pravnega pouka. V izpodbijanem sklepu se je prvostopenjsko sodišče do uvodoma navedenih pomislekov pritožnice opredelilo v točki 10 izpodbijanega sklepa (glede izvedenskega mnenja dr. A. A.), v točki 8 pa tudi do pomena ugotovitev izvedenca B. B. Upoštevanje ugotovitve obeh izvedencev o tem v kakšnih okoliščinah je obdolženka sposobna razumeti tudi dane ji pravne pouke, v povezavi z izpovedbo policistke, ki je pojasnjevala praktični vidik dajanja le teh ter nenazadnje navajanje same obdolženke na predobravnavnem naroku v kakšnih okoliščinah je prišlo do izročitve telefona zaradi pregleda le tega, ter ob dejstvu, da tudi iz zapisnika o predobravnavnem naroku na list. št. 658-661 izhaja, da so bili obdolženki dani pravni poduki po vsebini kot so tudi zabeleženi, ter ugotovitvi prvostopenjskega sodišča v točki 10, da se je sodišče lahko z lastnim zaznavanjem prepričalo, da obtoženka pri razumevanju pravnega pouka in pri podajanju odgovorov na postavljena vprašanja ni potrebovala pomoči zagovornice in tudi ne pri podajanju odgovorov na posamezna vprašanja ni izkazovala nerazumevanja, višje sodišče ugotavlja, da je obdolženka pravilno razumela situacijo, v kateri se je znašla na policiji tako v zvezi s podajanjem njene izjave, kot izročanjem telefona ter v nadaljevanju tudi na sodišču, zato nima nobenih pomislekov o dejanskem, pravilnem in popolnem razumevanju le teh.

6. Višje sodišče zavrača tudi navajanja pritožnice, da je ponujeno spremljanje obdolženke na njen naslov bivanja zaradi izročitve telefona, ki ga je na domačem naslovu polnila, predstavljalo izvajanje pritiska na obtoženko. Potek izročitve in razlog za to je opisovala tako sama obdolženka kot tudi policistka, nenazadnje pa so okoliščine izročitve le tega razvidne tudi iz uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih in okoliščin kaznivega dejanja (list. št. 374). Iz tega izhaja, da je takratna osumljenka vstopila v stanovanje, do jedilne mize na kateri je bil mobilni telefon, da je slednjega vzela in pri mizi obstala, začela gledati v mobilni telefon in tipkati po njem. Na vprašanje kriminalistke je povedala, da bo telefon izročila, da mora še nekaj preveriti v zvezi s slikami, kar je tudi storila. Že to kaže, da obtoženka v situaciji, ko je bila policistka na vhodu v stanovanje in jo čakala, ni izkazovala prav nikakršnega respektiranja pred policistko, saj si je še v takratnih okoliščinah dajala opravka s pregledovanjem telefona – fotografij, kar nazorno in dodatno izkazuje, da do izročitve le tega ni prišlo zaradi nikakršnega pritiska izvajanega zoper njo, temveč po njeni prostovoljni odločitvi, ko je le še nekaj v zvezi z le-tem postorila, in ko je o okoliščinah izročitve telefona tudi sama obtoženka na predobravnavnem naroku izpovedovala na način, ki kaže na jasno prostovoljno izročitev.

7. Pravilna je tudi ugotovitev, da zgolj počasnejše funkcioniranje ter počasnejše izražanje obdolženke še ne pomeni tudi nerazumevanja pravic in dolžnosti o katerih je izrecno poučena in kot je to prvostopenjsko sodišče pravilno utemeljilo v točki 8 izpodbijanega sklepa.

8. Po navedenem je višje sodišče zaključilo, da niso izkazane nobene okoliščine, ki bi kakorkoli nakazovale na vprašljivo razumevanje obtoženki danih pravnih poukov in zato tudi ne okoliščin zaradi katerih bi bilo upravičeno sklepati, da gre za nezakonito pridobljene dokaze s kršenjem določb Zakona o kazenskem postopku oziroma obdolženkinih ustavnih pravic.