Jedro

Vtoževana terjatev je letna članarina. Ker se ne nanaša na del celote, je samostojna, dospela je v obdobju enega leta ter ima določeno višino, gre za občasno terjatev. Za take terjatve velja triletnik rok zastaranja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni povrniti toženi stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 142,79 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje razveljavilo prvi in tretji odstavek sklepa o izvršbi in tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožnici je naložilo, da tožencu povrne pravdne stroške.

2. Sodbo s pravočasno pritožbo izpodbija tožnica. Uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo z ugoditvijo tožbenemu zahtevku oziroma podredno razveljavitev in vrnitev zadeve prvostopnemu sodišču v ponovno sojenje. Priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

3. Toženec se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in priglaša stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), imenovana tudi protispisnost, je podana v primeru, ko sodišče v razlogih sodbe vsebini listinskega gradiva pripiše drugačno vsebino, kot jo ima v resnici. Gre torej za napako v prenosu vsebine listinskega gradiva v razloge sodbe, torej za napako povsem tehnične narave.

6. Pritožba utemeljuje obstoj gornje kršitve s trditvijo, da je sodišče prve stopnje nepravilno ugotovilo dejstvo, da članarina dospeva enkrat letno, ker Statut kaj takega ne določa. Takšne trditve, s katero se kritizira pravilnost ugotovitve določenega dejstva v sodbi, ne gre pravno opredeliti kot očitka protispisnosti, saj se z njo kritizira pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja. Protispisnost zato ni podana. Utemeljenosti pritožbene kritike dejanskega stanja pa ni moč presojati, saj se v sporih majhne vrednosti, kakršen je predmetni, sodbo lahko izpodbija samo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, o čemer je stranke sicer poučilo že prvostopno sodišče (prvi odstavek 458. člena ZPP).

7. Sodišče prve stopnje je sledilo tožbenim trditvam in ugotovilo, da tožnica od toženca zahteva neplačano članarino za leto 2012. Kot tako, torej kot letno članarino, je vtoževano terjatev materialnopravno pravilno opredelilo kot občasno terjatev. Ne nanaša se namreč na del celote, je samostojna, dospela je v obdobju enega leta in ima določeno višino1. 8. Za občasne terjatve velja triletni rok zastaranja (347. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Ob prvostopnih ugotovitvah, da je terjatev zapadla v plačilo 26. 6. 2012 ter da je bil predlog za izvršbo vložen na dne 5. 3. 20172, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ugovoru zastaranja ugodilo, saj je upnikova pravica do sodnega varstva prenehala v letu 2015 (335., 336., 337. člen OZ).

9. Ob gornjem, ko je bil tožbeni zahtevek pravilno zavrnjen že zaradi zastaranja, se ostale pritožbene navedbe, s katerimi tožnik izpodbija razloge prvostopnega sodišča glede obstoja obveznosti, torej glede materialnopravnega upravičenja do poplačila vtoževane terjatve, izkažejo za nebistvene. Ker se do takih navedb sodišču ni potrebno opredeliti3, pritožbeno sodišče utemeljenosti teh navedb niti ni presojalo.

10. Kakšni razlogi, iz katerih se izpodbija prvostopna sodba, tako niso podani. Ker ni podana niti kakšna od kršitev, na katero se ob odločanju o pritožbi pazi uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo potrebno pritožbo, ki se je tako izkazala za neutemeljeno, zavrniti, ter sodbo sodišča prve stopnje potrditi (353. člen ZPP).

11. Tožnica ni upravičena do povrnitve stroškov, nastalih v zvezi s pritožbo zoper sodbo, saj s pritožbo ni uspela. Tožencu, ki je na pritožbo obrazloženo odgovoril, pa je dolžna povrniti potrebne stroške postopka, ki so mu nastali v zvezi z odgovorom (prvi odstavek 165. člena, prvi odstavek 154. člena in 155. člen ZPP).

12. Potrebni pritožbeni stroški znašajo 142,79 EUR. Odmera, temelječa na Odvetniški tarifi, je razvidna iz specificiranega stroškovnika v odgovoru na pritožbo (v spisu na listovni številki 108).

13. V kolikor tožnica zneska pravdnih stroškov v danem roku ne bo povrnila, je dolžna plačati zakonske zamudne obresti, ki tečejo od prvega dne po izteku s sodbo določenega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila (313. člen ZPP, prvi odstavek 299. člena OZ, Načelno pravno mnenje, občna seja VSS, 13.12.2006).

1 Glej več V. Kranjc v N. Plavšak et al.: Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del), GV Založba, Ljubljana, 2003, 2. knjiga, str. 465. 2 Iz podatkov v spisu sicer izhaja, da je bil predlog za izvršbo vložen (šele) 21. 4. 2017. 3 Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča RS Up-373/97 z dne 22. 2. 2001.