Jedro

Zoper sodno odločbo višjega sodišča splošne pristojnosti ni mogoče začeti upravnega spora, saj tega ne dovoljuje niti ZUS-1, niti ZPP niti kak drug zakon. Tega spora ne dovoljuje niti Ustava RS v drugem odstavku 157. člena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06) zavrglo tožbo (1. točka izreka) zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 9.7.2008, ter tožnico oprostilo plačila sodnih taks v tem upravnem sporu (2. točka izreka).

V razlogih izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje navedlo, da sklep Višjega sodišča v Ljubljani, ki ga tožnica izpodbija s predmetno tožbo, ni akt, ki se po določbah ZUS-1 lahko izpodbija v upravnem sporu, saj ga je izdalo sodišče v okviru izvrševanja svojih ustavnih pristojnosti. Pri tem se je sodišče prve stopnje sklicevalo na prvi odstavek 2. člena in 3. člen ZUS-1. Tožnica s pritožbo izpodbija 1. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje. Iz pritožbe izhaja, da z odločitvijo sodišča prve stopnje ni zadovoljna. Zahteva, da se spoštujejo pravna jamstva, ki jih določa Ustava Republike Slovenije, in da naj sodišče pridobi podatke, ki jih potrebuje, od sodišča v Kopru ali pri Centru za socialno delo v Kopru o njenih premoženjskih razmerah.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče preizkusi izpodbijano odločbo sodišča prve stopnje v mejah zakonsko določenih razlogov in razlogov, ki jih navaja stranka v pritožbi. Pri preizkusu pritožbe je Vrhovno sodišče ugotovilo, da tožnica ni navedla nobenih razlogov, iz katerih izpodbija sklep sodišča prve stopnje. Gre torej za neobrazloženo pritožbo. Zato je izpodbijani sklep preizkusilo le glede kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (tretji odstavek 75. člena ZUS-1). Pri tem je ugotovilo, da v sklepu ni kršitev, ki bi zahtevale njegovo razveljavitev in je zato pravilen in zakonit. Sodišče prve stopnje pa je v izpodbijanem sklepu navedlo pravilne razloge za zavrženje njene tožbe. Zoper sodno odločbo Višjega sodišča splošne pristojnosti namreč ni mogoče začeti upravnega spora, saj tega ne dovoljuje niti ZUS-1, niti ZPP niti kak drug zakon, takega spora ne dovoljuje niti Ustava RS v drugem odstavku 157. člena, v katerem je predvideno subsidiarno sodno varstvo v upravnem sporu, če ni ugotovljeno drugo sodno varstvo. Tožnica pa je imela primarno sodno varstvo zagotovljeno v pravdi, in ga je tudi izkoristila.

Glede na to da niso podani razlogi, zaradi katerih se lahko sklep izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v povezavi z 82. členom ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.