Jedro

Glede na dejanske ugotovitve organa v zvezi z gradnjo spornih stopnic in nadzidavo vetrolova te gradnje ni mogoče uvrstiti med enostavne objekte po prej veljavnem Pravilniku o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, po Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost oziroma po Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo tožnici kot inšpekcijski zavezanki naložil, da mora takoj po vročitvi te odločbe ustaviti gradnjo gradbenih objektov ob stanovanjskem objektu ..., na zemljišču parc. št. 5307/2, k.o. ..., in sicer: - zazidanega prizidka na južni strani v tlorisni izmeri 9,38 m x 2,75 m s podaljškom balkonske plošče v tlorisni izmeri 7,2 m x 0,4 m, nadkritim z dvokapnim nadstreškom v tlorisni izmeri 10,3 m x 4 m v podaljšku strešine obstoječega stanovanjskega objekta; - nadzidavo obstoječega vetrolova v stanovanjske namene v tlorisni izmeri 1,9 m x 8,88 m s podaljškom strešine na severni strani stanovanjskega objekta in - prizidek zunanjih stopnic s podestom v tlorisni izmeri 3,8 m x 1,8 m do 2 m za dostop iz kletne etaže do mansarde na SZ strani stanovanjskega objekta ter v roku 60 dni po vročitvi te odločbe navedene gradbene objekte odstraniti in vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje. V obrazložitvi se sklicuje na določbe 146., 148., 152. in 158. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) v zvezi s prvim odstavkom 106. člena Gradbenega zakona (GZ) ter opisuje potek postopka.

2. Drugostopenjski organ je tožničino pritožbo zoper izpodbijano odločbo zavrnil. **Bistvene navedbe strank v upravnem sporu**

3. Tožnica se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri med drugim navaja, da je za izvedbo zimskega vrta na predmetnem zemljišču 6. 7. 2016 pridobila gradbeno dovoljenje in da je takšno gradnjo tudi izvedla. Pri izvedbi nadzidave obstoječega vetrolova in prizidka zunanjih stopnic s podestom pa gre za izvedbo enostavnega objekta, zgrajenega okoli leta 1990. S tem v zvezi izpostavlja, da je gradbeni inšpektor dolžan ugotoviti pravilno stanje in da je dolžan izvajati nadzor v javnem interesu. Uveljavlja kršitev načela enakosti pred zakonom. Navaja tudi, da pred izdajo izpodbijane odločbe ni bila seznanjena z dejstvi in ugotovitvami postopka, kar predstavlja kršitev načela zaslišanja stranke. Ne drži stališče organa druge stopnje, da je imela možnost seznaniti se z izjavo na tri pozive prvostopenjskega organa, saj se ti pozivi nanašajo na konkretna opravila, in sicer je poziv z 21. 9. 2016 zahteva gradbenega inšpektorja, da se tožnica izjavi glede same gradnje pod pretnjo denarne kazni; poziv s 30. 8. 2018 se nanaša na podajo morebitnih pripomb na vsebino zapisnika z 10. 8. 2018; obvestilo s 4. 1. 2017 pa sploh ni poziv, temveč obvestilo o opravljenem inšpekcijskem ogledu. Tako je prepričana, da nobena izmed navedenih aktivnosti gradbenega inšpektorja ne more zadostiti definiciji prvega odstavka 138. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Sklicuje se tudi na odločbo Ustavnega sodišča U-I-64/2014 z 12. 10. 2017, da je 152. člen ZGO-1 v neskladju z Ustavo RS. Navaja tudi, da iz izpodbijane odločbe ne izhajajo okoliščine določitve 60 dnevnega roka za odpravo ugotovljenih kršitev, zato izpodbijane odločbe v tem delu sploh ni mogoče preizkusiti. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in o zadevi meritorno odloči; podrejeno naj zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravni spis.

**Odločanje po sodnici posameznici**

5. Sodišče je 19. 5. 2022 sprejelo sklep I U 876/2020-13, da o zadevi odloča sodnica posameznica iz razlogov po tretji alineji drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).1 Ugotovilo je namreč, da se zadeva v bistvenem nanaša na vprašanje pravilnosti postopka z naložitvijo inšpekcijskega ukrepa, v zvezi s čimer tožnica ugovarja tudi pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, ki po presoji senata ni zapleteno.

**Datum odločitve sodišča**

6. Sodišče je narok za glavno obravnavo v celoti snemalo. Sodbo je izdalo po poteku 5-dnevnega roka za ugovor zoper morebitne nepravilnosti prepisa zvočnega posnetka zapisnika o opravljenem naroku za glavno obravnavo.2 **Dokazni sklep**

7. V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo vse listine v upravnem spisu ter v obe listini, ki ju je v sodnem postopku predložila tožnica, to sta prilogi A2 in A3. 8. Drugih dokaznih predlogov ni bilo.

**K I. točki izreka**

9. Tožba ni utemeljena.

_Splošno_

10. Predmetni inšpekcijski ukrep ustavitve gradnje in odstranitve v izreku izpodbijane odločbe navedenih gradbenih objektov ter vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje temelji na 152. členu ZGO-1, po katerem v primeru nelegalne gradnje pristojni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna. Nelegalna gradnja skladno z določbo 12.1. prvega odstavka 2. člena ZGO-1 pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja.

11. Med strankama je sporno, ali je tožnica za gradnjo zidanega prizidka na južni strani stanovanjskega objekta ... imela veljavno gradbeno dovoljenje oziroma ali je predmetna gradnja skladna z gradbenim dovoljenjem za gradnjo nezahtevnega objekta št. 351-280/2016/3 s 6. 7. 2016, na katerega se sklicuje, ter ali nadzidava obstoječega vetrolova v stanovanjske namene in prizidek zunanjih stopnic s podestom predstavljata enostavna objekta, za katera ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja. Tožnica pa zatrjuje tudi, da je organ v postopku zagrešil kršitve pravil upravnega postopka, kršil načelo enakosti pred zakonom ter uporabil neustavno določbo 152. člena ZGO-1. _Glede zatrjevanih kršitev pravil upravnega postopka_

12. Tožbeni očitek, da je izpodbijana odločba obremenjena s kršitvijo pravil upravnega postopka v smislu 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, je pavšalen, saj ga tožnica ni konkretizirala. Očitana kršitev po tej določbi ZUP je podana le, če je obrazložitev odločbe tako pomanjkljiva, da se je ne da preizkusiti. V obravnavani zadevi ne gre za tak primer, saj so v izpodbijani odločbi, ki jo je dopolnil pritožbeni organ v odločbi druge stopnje, navedena vsa odločilna dejstva, jasno pa je razvidno tudi, na katere materialne predpise je organ oprl izpodbijano odločitev. Tožnica pa niti v pritožbi, podani zoper izpodbijano odločbo v upravnem postopku, niti v predmetni tožbi ni konkretizirala, zakaj v izreku določen rok 60 dni za izvršitev izpodbijane odločbe ni ustrezen.

13. Neutemeljen je tudi ugovor, da se tožnica ni imela možnosti seznaniti z ugotovljenimi dejstvi in dokazi. Sodišče namreč po vpogledu v upravni spis ugotavlja, da je bil tožnici 21. 9. 2016 poslan „Poziv za izjavo v inšpekcijskem postopku“ št. 06122-3971/2016/2-35204, s katerim je bila seznanjena z ugotovitvami inšpekcijskega postopka v zvezi s predmetno gradnjo na zemljišču parc. št. 5307/2, k.o. ... in pozvana, da v roku 7 dni poda izjavo v zvezi z dejstvi, dokazi in okoliščinami, ki se nanašajo na gradnjo, zlasti glede podatkov o začetku gradnje na navedenem stanovanjskem objektu, investitorju, izdaji gradbenega dovoljenja, podatkih o zakoličenju objekta, podatkih o vodenju strokovnega nadzora in podatkih o izvajalcu gradbenih del. Tožnica je na navedeni poziv odgovorila z izjavo z 28. 9. 2016 s prilogami. Dalje iz upravnega spisa izhaja, da je bil 21. 12. 2016 opravljen ponovni inšpekcijski pregled na kraju, zapisnik katerega je bil tožnici po pooblaščencu vročen 17. 1. 2017, skupaj z zapisnikom o inšpekcijskem ogledu z 20. 9. 2016 in dopisom, naslovljenim „Obvestilo o opravljenem inšpekcijskem ogledu“ št. 06122-3971/2016-5-35204 s 4. 1. 2017. Nato je bil 6. 4. 2017 opravljen inšpekcijski ogled pri projektantu, 10. 8. 2018 pa ponovni inšpekcijski ogled na objektu, zapisnik katerega je bil tožnici vročen 3. 9. 2018 skupaj s pozivom k izjavi v inšpekcijskem postopku št. 06122-3971/2018-8-35204 s 30. 8. 2018. Z navedenim pozivom je bila tožnica obveščena, da objekt na južni strani stanovanjskega objekta na naslovu ... ni več nezahteven objekt (zimski vrt iz gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt), ker ima dve etaži (P + M) z vmesno AB stropno ploščo in manjšim podaljškom balkonske plošče ter da je za takšno izvedbo ne glede na manjše dimenzije objekta treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Hkrati je bila pozvana, da v roku 5 dni poda izjavo o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah oziroma morebitne pripombe na vsebino zapisnika ter se izreče tudi o vseh morebitnih drugih dejstvih in okoliščinah v zvezi s predmetom nadzora.

14. Tako sodišče zaključuje, da je imela tožnica možnost seznaniti se z vsemi dejstvi in okoliščinami, ki jih je organ ugotovil v predmetnem inšpekcijskem postopku in ki so bile pomembne za njegovo odločitev. Sicer pa v tožbi niti ni konkretno navedla, s katerimi dejstvi in dokazi, ki so bili pomembni za odločitev in na katerih temelji izpodbijana odločba, ni bila seznanjena.

_Glede zatrjevane zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja_

15. Tožnica ves čas postopka zatrjuje, da je zidani prizidek na južni strani oziroma po njenih navedbah zimski vrt izvedla skladno z izdanim gradbenim dovoljenjem za gradnjo nezahtevnega objekta št. 351-280/2016/3 (25236) s 6. 7. 2016, ki ga je izdala Upravna enota ..., po katerem je tožnici dovoljena gradnja enoetažnega, pritličnega zimskega vrta bruto površine 23,92 m2 in višine najvišje točke 2,60 m s streho enokapnico, ki bo hkrati strop nad prostorom, pri čemer se navedeni objekt zgradi ob stanovanjskem objektu, vendar bo konstrukcijsko ločen od njega.

16. Sodišče ugotavlja, da tožnica dejanskim ugotovitvam inšpekcijskega postopka s tem v zvezi, to je da gre za zidan prizdek na južni strani v tlorisni izmeri 9,38 m x 2,75 m s podaljškom balkonske plošče v tlorisni izmeri 7,2 m x 0,4 m, nadkritim z dvokapnim nadstreškom v tlorisni izmeri 10,3 m x 4 m v podaljšku strešine obstoječega stanovanjskega objekta, ne ugovarja. Hkrati konkretizirano tudi ne oporeka zaključku drugostopenjskega organa v pritožbeni odločbi (pri čemer so bila dejstva, ki jih navaja pritožbeni organ s tem v zvezi, navedena že v dopisu oziroma pozivu k izjavi o inšpekcijskem postopku št. 06122-3971/2018-8-35204 s 30. 8. 2018, ki je bil tožnici, kot rečeno, vročen tekom prvostopenjskega postopka), in sicer da se navedeno gradbeno dovoljenje s 6. 7. 2016 ne nanaša na obravnavani prizidek na južni strani stanovanjskega objekta, saj je tožnica zgradila drugačen objekt oziroma prizidek, kar izhaja tudi iz dokumentaciji priloženih fotografij sporne gradnje, iz katerih je razvidno, da je zgornja plošča pohodna, da je nameščena zaščitna balkonska ograja in izveden izhod z vrati na teraso oziroma balkon, ki je tudi pokrit z nadstreškom v podaljšku strešin. Takšnim ugotovitvam, ki kot navedeno izhajajo tudi iz tožnici v postopku na prvi stopnji predloženih fotografij, tožnica ne ugovarja. Tako njena tožbena trditev, da je izvedla gradnjo, ki je bila dovoljena z gradbenim dovoljenjem s 6. 7. 2016, ni z ničemer izkazana.

17. Kot neutemeljen pa se je izkazal tudi tožničin ugovor, da so sporne stopnice in nadzidava vetrolova enostaven objekt. Tožnica tudi v tem delu dejanskim ugotovitvam organa v postopku ne ugovarja, in sicer da gre za nadzidavo obstoječega vetrolova v stanovanjske namene v tlorisni izmeri 1,9 m x 8,88 m s podaljškom strešine na severni strani stanovanjskega objekta in za prizidek zunanjih stopnic s podestom v tlorisni izmeri 3,8 m x 1,8 m - 2 m za dostop iz kletne etaže do mansarde na SZ strani stanovanjskega objekta.

18. Tožničina tožbena trditev, da je bila prvič seznanjena z razlogi glede zunanjih stopnic v izpodbijani odločbi, ne drži. Iz Obvestila o opravljenem inšpekcijskem ogledu št. 06122-3971/2016-5-35204 s 4. 1. 2017, ki je bilo kot že povedano tožničinemu pooblaščencu vročeno 17. 1. 2017, namreč izhajajo dejanske ugotovitve s tem v zvezi, in sicer da so zunanje stopnice izvedene v armiranobetonski izvedbi, ki so statično vpete v stropno ploščo stanovanjskega objekta in statično povezane z masivnimi armiranobetonskimi temelji v tla ter da zunanje stopnice niso montažne in so s temelji ali drugimi gradbenimi deli povezane s tlemi, zato se uvrščajo k manj zahtevnim objektom, za kar je potrebno statično in gradbenotehnično preverjanje s statičnim izračunom in izdelavo načrta gradbene konstrukcije. Iz navedenega obvestila, na katerega tožnica ni podala pripomb, niti s tem v zvezi ni podala konkretnih dejanskih ugovorov niti v pritožbi niti v tožbi, izhaja še, da je podobna situacija pri prizidku na severni strani stanovanjskega objekta. Navedeno je, da je nova nadzidava balkona in podaljšek strehe nad nadziranim delom objekta ter da je za nadzidavo balkona zaradi spremembe namembnosti v stanovanjske namene prav tako potrebno statično in gradbenotehnično preverjanje s statičnim izračunom ter izdelavo načrta gradbene konstrukcije. Zaradi spremenjenega zunanjega videza objekta pa je potrebna izdelava vodilne mape in načrta arhitekture, kar skupaj z načrtom gradbene konstrukcije zahteva pridobitev gradbenega dovoljenja. Takšnim dejanskim ugotovitvam tožnica kot rečeno ni ugovarjala.

19. Glede na v prejšnji točki navedene dejanske ugotovitve organa v zvezi z gradnjo spornih stopnic in nadzidavo vetrolova te gradnje tudi po presoji sodišča ni mogoče uvrstiti med enostavne objekte po prej veljavnem Pravilniku o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči3, po Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost4 oziroma po Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje.5

20. Tako sodišče ni moglo slediti niti tožničinim pavšalnim navedbam, da nadzidava obstoječega vetrolova in prizidek zunanjih stopnic s podestom predstavljata enostaven objekt. _Glede zatrjevane kršitve načela enakosti pred zakonom_

21. Sodišče tudi ne more pritrditi tožbenemu ugovoru, da je organ kršil načelo enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS, ker je izvedel inšpekcijski nadzor in izrekel inšpekcijske ukrepe glede izvajanja predmetne gradnje, ni pa izvedel nadzora konkretnih gradenj celega naselja ... Pri opravičevanju svojega nezakonitega ravnanja se tožnica ne more sklicevati na nezakonitost ravnanja drugih. V nepravu ni enakosti.

_Glede zatrjevane neustavnosti določbe 152. člena ZGO-1_

22. Ni mogoče pritrditi tožbenemu ugovoru, da organ svoje odločitve ne bi smel opreti na 152. člen ZGO-1 zaradi odločbe Ustavnega sodišča U-I-64/2014 z 12. 10. 2017. Ustavno sodišče je v 33. točki obrazložitve navedene odločbe navedlo, da tega člena ZGO-1 ni mogoče razveljaviti, saj bi njegova razveljavitev popolnoma onemogočala izvedbo inšpekcijskih ukrepov na področju nelegalnih gradenj tudi v primerih, ko pravica do spoštovanja doma ne bi bila ogrožena, kar bi bilo sporno z vidika varovanja javnega interesa. Ustavno sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 48. člena Zakona o Ustavnem sodišču (ZUstS) izdalo ugotovitveno odločbo in zakonodajalcu naložilo odpravo ugotovljene protiustavnosti v roku enega leta po objavi navedene odločbe v Uradnem listu RS ter določilo začasen način izvršitve te odločbe v okviru obstoječih institutov, po katerem vložitev tožbe na Upravno sodišče zgolj zadrži izvršitev inšpekcijskega ukrepa iz 152. člena ZGO-1. Kot je pravilno pojasnil že pritožbeni organ v drugostopenjski odločbi, za izdajo inšpekcijskih ukrepov po določbah 152. člena ZGO-1 v vmesnem obdobju tako ni ovir in ima gradbeni inšpektor zakonsko podlago za izdajo odločbe v določbi 152. člena ZGO-1. Da bi bila z izvršitvijo izpodbijane odločbe ogrožena tožničina pravica do spoštovanja doma, pa niti ne zatrjuje.

_Glede roka za izvršitev izpodbijane odločbe_

23. Tožnica roku, določenem za odstranitev spornih gradbenih objektov terza vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje (60 dni po vročitvi izpodbijane odločbe) ne ugovarja konkretizirano in ne navaja, zakaj v navedenem roku predmetnih nelegalnih objektov ne more odstraniti. Sicer pa sodišče pritrjuje pojasnilu drugostopenjskega organa v pritožbeni odločbi, da je rok 60 dni določen glede na vrsto in zahtevnost gradnje ter da je primeren za odstranitev sporne gradnje. Ne gre namreč za zahteven objekt ali za gradnjo, za katero bi bila potrebna kakšna specifična priprava in izvedba, niti za neprimeren čas.

_Sklepno_

24. Po vsem povedanem je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. **K II. točki izreka**

25. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

1 Po tretji alineji drugega odstavka 13. člena ZUS-1 upravno sodišče odloča po sodniku posamezniku, če gre v zadevi za enostavno dejansko in pravno stanje. 2 Tretji odstavek 125. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 3 Uradni list RS, št. 114/03, 130/04 in 100/05. 4 Uradni list RS, št. 37/08 in 99/08. 5 Uradni list RS, št. 18/13, 24/13, 26/13, 61/1 - GZ, 61/17 - ZUreP-2 in 37/18.