Jedro

Iz obrazloženega ugovora morajo izhajati pravno pomembne trditve in dokazi, s katerimi dolžnik zanika obstoj temelja za nastanek terjatve oziroma njeno višino. Glede navedenih računov dolžnik ni zanikal poslovnega razmerja z upnikom ter ne trdi, da zaračunanega blaga oziroma storitev ni naročil ali da mu le to ni bilo dobavljeno oziroma da storitev ni bila opravljena. Trdi le, da mu je zaradi upnika nastala ogromna poslovna škoda ter da se je upnik strinjal, da se dolg odplača sukcesivno, po zmožnostih. Takšne trditve dolžnika pa so tudi po presoji sodišča druge stopnje presplošne, da bi jih bilo mogoče preizkusiti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu (2. točki izreka) potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklep o izvršbi VL 134994/2011 z dne 21. 9. 2011 razveljavilo v delu, s katerim je dovoljena izvršba glede glavnice v znesku 848,47 EUR in odločilo, da bo v tem delu zahtevka in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani (1. točka izreka), v preostalem delu pa je ugovor dolžnika zavrnilo (2. točka izreka).

2. Zoper 2. točko izreka sklepa se je pravočasno pritožil dolžnik. Sodišču z bančnim izpisom dokazuje, da dolg upnika znaša le še 1.099,91 EUR. Prilaga kopija plačila z dne 23. 12. 2011. Ponovno poudarja, da mu je bila zaradi izjemne poslovne neodgovornosti upnika povzročena velika poslovna škoda. Dejstvo je, da se je upnik strinjal, da se mu dolg plača sukcesivno, po zmožnostih. Predlaga, da se sklep v izpodbijanem delu razveljavi.

3. Upnik je na vročeno pritožbo odgovoril. Dolžnik mu je v decembru nakazal znesek 150,00 EUR, za katerega predlaga umik. Ne strinja se, da je dolžniku povzročil gospodarsko škodo. O poslovnem sodelovanju so se sicer dogovarjali, a do zavezujočega dogovora ni prišlo. Dogovorjeno je bilo, da bodo plačila potekala dvakrat mesečno, vendar se dolžnik dogovora ni držal. K plačilu so jih redno pozivali.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine pred vložitvijo predloga za izvršbo o upnikovi terjatvi še ni odločeno, temveč domnevni obstoj upnikove terjatve izhaja iz verodostojne listine (to je praviloma le formalizirane trditve upnika). Sodišče zato v skladu s tretjim odstavkom 44. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) dolžniku šele s sklepom o izvršbi naloži, da v roku poravna terjatev ter hkrati dovoli izvršbo v poplačilo te terjatve. Sodišče v primeru, ko dolžnik sklep o izvršbi v celoti ali v delu, v katerem mu je naloženo plačilo terjatve, izpodbija z obrazloženim ugovorom, razveljavi sklep v delu, v katerem je dovolilo izvršbo, ter odloči, da se postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (drugi odstavek 62. člena ZIZ). Ugovor pa je obrazložen, če dolžnik navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru (drugi odstavek 61. člena ZIZ), sicer se šteje, da je ugovor neutemeljen. Zatrjevati pa mora pravno pomembna dejstva, ki bi, če bi se v morebitni pravdi izkazala za resnična, lahko privedla do zavrnitve upnikovega zahtevka.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ugovora dolžnika v preostalem delu, to je glede računov pod zaporedno št. 1-3 v skupnem znesku 1.249,91 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, ni mogoče šteti za obrazloženega. Iz obrazloženega ugovora morajo izhajati pravno pomembne trditve in dokazi, s katerimi dolžnik zanika obstoj temelja za nastanek terjatve oziroma njeno višino. V konkretnem primeru dolžnik takšnih dejstev v ugovoru ni zatrjeval. Glede navedenih računov dolžnik ni zanikal poslovnega razmerja z upnikom (kot je to storil glede računa pod zaporedno št. 4 v znesku 848,47 EUR glede katerega je sodišče prve stopnje njegov ugovor štelo za obrazložen) ter ne trdi, da zaračunanega blaga oziroma storitev ni naročil ali da mu le to ni bilo dobavljeno oziroma da storitev ni bila opravljena. Trdi le, da mu je zaradi upnika nastala ogromna poslovna škoda ter da se je upnik strinjal, da se dolg odplača sukcesivno, po zmožnostih. Takšne trditve dolžnika pa so tudi po presoji sodišča druge stopnje presplošne, da bi jih bilo mogoče preizkusiti. Dolžnik ne pove, kakšna je bila zatrjevana ogromna poslovna škoda oziroma ali le to sedaj uveljavlja od upnika ali ne (npr. izjava o pobotu, ki bi lahko pomenil razlog za prenehanje terjatve, mora biti dovolj določna, da iz nje izhaja, katere obveznosti naj s pobotanjem prenehajo), prav tako ne pove, kakšen (kdaj naj bi obveznosti zapadale) naj bi bil dogovor o sukcesivnem odplačilu dolga.

7. Sodišče prve stopnje je tako ugovor dolžnika v preostalem delu na podlagi petega odstavka 62. člena ZIZ pravilno zavrnilo. Pritožba dolžnika je zato neutemeljena in jo je treba zavrniti ter sklep v izpodbijani 2. točki izreka potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnikove navedbe o plačilu dodatnega zneska dne 23. 12. 2011 (gre torej za dejstva, ki so nastala po vloženem ugovoru oziroma odločitvi sodišča prve stopnje) pa bo sodišče upoštevalo v nadaljevanju postopka. Glede zneska 150,00 EUR je upnik v odgovoru na pritožbo že podal umik predloga za izvršbo.