Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sodba II Cp 1083/2017

ECLI:SI:VSLJ:2017:II.CP.1083.2017 Civilni oddelek

spor majhne vrednosti stroški ogrevanja veljavnost pogodbe o upravljanju pogodba o upravljanju pogodba o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki posebni skupni del večstanovanjske stavbe odškodninska odgovornost upravnika elementi odškodninske odgovornosti neupravičena pridobitev predpostavke za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve
Višje sodišče v Ljubljani
29. november 2017

Povzetek

Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za plačilo odškodnine za premoženjsko škodo, ki naj bi nastala zaradi preplačil stroškov ogrevanja. Tožena stranka je dokazala, da je obračun stroškov opravljala skrbno in pravilno, kar je bilo sprejeto tudi s strani drugih etažnih lastnikov. Pritožba tožnice je bila zavrnjena kot neutemeljena, saj ni uspela izkazati predpostavk za odškodninsko odgovornost, prav tako pa ni izkazala vzročne zveze med dejanji tožene stranke in nastalo škodo.
  • Odškodninska odgovornost upravnika večstanovanjske stavbeAli je tožena stranka, kot upravnica večstanovanjske stavbe, odgovorna za preplačila stroškov ogrevanja, ki jih je tožnica zahtevala kot odškodnino?
  • Pravilnost obračuna stroškov ogrevanjaAli je tožena stranka pravilno obračunavala stroške ogrevanja in ali je ravnala z dolžno skrbnostjo?
  • Neutemeljenost pritožbeAli je pritožba tožnice utemeljena glede na dejstvo, da je tožena stranka dokazala pravilnost svojih obračunov?
  • Pravni status pogodbe o upravljanjuAli je pogodba o upravljanju, ki jo je sklenila tožena stranka z etažnimi lastniki, veljavna?
  • Vzročna zveza med dejanji in škodoAli je tožnica izkazala vzročno zvezo med dejanji tožene stranke in nastalo škodo?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Ob dejstvu, da je tožena stranka prepričljivo dokazala, da je svojo dolžnost natančnega obračuna stroškov ogrevanja skrbno opravljala in stroške obračunavala, tako tožnici, kot tudi preostalim etažnim lastnikom, ki so njene obračune kljub temu, da se tožničine trditve o oškodovanju smiselno nanašajo tudi nanje, sprejemali kot pravilne, ni podlage, da bi toženi stranki pripisali neskrbno (protipravno) ravnanje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnica naj sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za premoženjsko škodo v višini 1.867,00 EUR iz naslova preplačil za stroške ogrevanja v večstanovanjski hiši v T., kjer je tožnica lastnica ene izmed enaintridesetih stanovanjskih enot, in stroškov, ki so tožnici nastali v zvezi z več postopki, v katerih se je branila plačilu tovrstnih obveznosti po izstavljenih računih s strani J., d. o. o. Druge dele tožbenega zahtevka (zahteva za določitev roka toženi stranki za ureditev baze podatkov, odreditev delitve in obračuna stroškov za vse etažne lastnike ter odreditev etažnim lastnikom poplačilo skupnih stroškov iz naslova priključne moči in razlike ogrevana) pa je prvostopenjsko sodišče zavrglo (pri tem pa očitno pozabilo odločbo nasloviti tudi kot: sklep).

2. Tožnica je zoper izpodbijano odločitev (sodbo) vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču je predlagala njeno razveljavitev in vrnitev sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem bo lahko priložila tudi novi dokaz, e-dopis O. z dne 5. 2. 2017, ki ga doslej nekrivdno ni mogla navesti. Pritožnica je izpostavila, da obravnavana pravdna zadeva poteka že od leta 2012 dalje, vložila pa je tudi nadzorstveno pritožbo, zato je bila nad tem, da se narok sploh ni izvedel, presenečena. Pritožnica je bila prepričana, da bo v zadevi izveden tudi narok glavne obravnave, kjer bo imela možnost predložiti novi dokaz. Po mnenju pritožnice je tožena stranka kot upravnica večstanovanjske stavbe na podlagi pogodbe o upravljanju, ki jo je sklenila z etažnimi lastniki, njej kot etažni lastnici odškodninsko odgovorna in bi morala varovati njene interese pred zahtevki tretjih oseb (J., d. o. o.). Tožena stranka je J., d.o.o. posredovala napačne podatke o stavbi, površini stavbe, delih stavbe in namerno sodelovala kot priča v procesnih dejanjih, ki jih je trboveljska komunala sprožala zoper tožečo stranko. Po navedbah pritožnice je izpodbijana sodba nerazumljiva in nasprotujoča. Sodišču očita, da je sâmo zaključilo, kakšen je stvarnopravni status skupnih in posebnih skupnih delov večstanovanjske stavbe, ne da bi upoštevalo kataster stavb in zemljiško knjigo. Po mnenju pritožnice je pogodba, na podlagi katere tožena stranka kot upravnica opravlja storitve v večstanovanjski stavbi, neveljavna, saj je ni podpisalo zadostno število etažnih lastnikov. Pritožnica zatrjuje še, da sodišče prve stopnje neutemeljeno navaja dejstva glede tožničinega odklopa iz infrastrukturnega omrežja, pri čemer se tožnica iz omrežja ni "odklopila," ampak je zgolj "odpovedala storitve" J., d.o.o., "odpovedi storitev" pa ni mogoče enačiti z "odklopom" iz omrežja.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je pravilno uporabilo materialno pravo ter pri tem ni zagrešilo nobene absolutno bistvene kršitve postopka. Iz drugih razlogov pa se sodba v sporu majhne vrednosti, kot je ta, ne sme izpodbijati (1. odst. 458. čl. ZPP). Ker je tožnica znižala tožbeni zahtevek, ki se je sprva glasil na 2.815,00 EUR, na sedanjih 1.867,00 EUR, se je sprva redni pravdni postopek namreč nadaljeval po pravilih spora majhne vrednosti (2. odstavek 449. člena ZPP).

6. Stranki izvedbe naroka nista zahtevali, o spornem dejanskem stanju pa je bilo mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, zato je odločitev sodišča, da nadaljuje pravdni postopek v sporu majhne vrednosti brez izvedbe naroka, pravilna. Z novim dokazom (e-dopis O. z dne 05.02.2017), ki ga je tožnica prilaga pritožbi, je prekludirana (337. člen ZPP), saj ni navedla utemeljenih razlogov, zakaj ga brez svoje krivde ni predložila že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Glede na tožničino trditveno podlago1 izvedba tega dokaza za odločitev v zadevi niti ne bi bila pravno relevantna, saj ne utemeljuje nobene izmed predpostavk za odškodninsko odgovornost na strani tožene stranke.

7. Pogodba o upravljanju, ki so jo za ureditev medsebojnih razmerij sklenili etažni lastniki z upravnico (toženo stranko), je veljavna, dokler ni izpodbita (razveljavljena). Tožnica ni postavila oblikovalnega, izpodbojnega zahtevka, s katerim bi zahtevala razveljavitev pogodbe o upravljanju, niti ni na strani tožencev zajela vseh pasivno legitimiranih (so)pogodbenikov, zato je že iz teh razlogov prerekanje pogodbe o upravljanju s strani pritožnice neutemeljeno.

8. Očitek pritožnice, da je sodišče prve stopnje podalo nasprotujočo si obrazložitev (13. in 14. točka obrazložitve izpodbijane sodbe v primerjavi s 17. točko obrazložitve), ko kar sâmo zaključuje, kateri deli večstanovanjske stavbe so posebni skupni deli (ob solastnih skupnih delih), je sicer utemeljen. Solastni skupni deli so neločljivo povezani s posameznimi deli v etažni lastnini, enako velja za posebne skupne dele.2 Sodišče prve stopnje bi v tem delu moralo obrazložiti pravni status posebnih skupnih delov, kot so mu ga določili etažni lastniki, ki so (so)lastniki posebnih skupnih delov in kot taki edini pravi upravičenci. Če določitev posebnih skupnih delov ni določena/izvedena z ustrezno ustrezno večino etažnih lastnikov, tovrstnega pravnega statusa delu zgradbe ni dopustno pripisovati.3 Stališče sodišča prve stopnje, kjer hkrati zatrjuje, da ne sme posegati v stanovanjska razmerja etažnih lastnikov, hkrati pa sâmo določa posebni pravni status določenega solastnega premoženja le-teh, je nasprotujoče. Ni pa za odločitev v tej zadevi odločilno.

9. Kljub navedenemu je namreč zaključek sodišča prve stopnje materialnopravno pravilen (15. točka obrazložite izpodbijane sodbe). Tožnica ni uspela izkazati predpostavk, niti za neupravičeno obogatitev (190. člen OZ)4 niti za odškodninsko odgovornost na strani upravnika večstanovanjske stavbe (131. člen OZ).5 Tožena stranka je s tožečo stranko vseskozi aktivno sodelovala (tudi predpravdno) in ji izčrpno pojasnjevala sicer zapleten način obračuna stroškov, enako ji je natančno razčlenjevala posamezne obračunske postavke in prepričljivo dokazala, da je pri upravljanju večstanovanjske stavbe ravnala z dolžno skrbnostjo.

10. Iz tožničinih navedb ni razvidno, kolikšna naj bi bila škoda, ki odpade na preplačila stroškov ogrevanja (niti kdaj so te občasne obveznosti zapadle v plačilo), in škoda, ki je vezana na stroške drugih postopkov, v katerih je J., d.o.o. terjalo tožečo stranko. Niti ni izkazana vzročna zveza med zatrjevanimi ravnanji (posredovanje neresničnih podatkov s strani tožene stranke) in nastalo škodo. Tožena stranka z rednim in specificiranim obračunavanjem stroškov večstanovanjske stavbe ni ravnala protipravno, saj ob dokazani aktivnosti in skrbnosti ni kršila pogodbe, ki jo je sklenila z etažnimi lastniki (ali njihovih navodil), niti ni ravnala v nasprotju z dolžno skrbnostjo, ki jo ima kot upravnica te večstanovanjske stavbe. Tožnica tudi ni dokazala, da bi tožena stranka J., d.o.o. posredovala neresnične podatke o stavbi, površini le-te, ali njenih delih; iz predloženih specifikacij glede obračuna stroškov, ki jih je tožena stranka pošiljala J., d.o.o. ni razvidno, da bi vsebovali neresnične podatke.

11. Dejstvo je tudi, da tožena stranka kot upravnica večstanovanjske stavbe ni tista, ki bi morala nositi škodne posledice morebitnega spornega pravnega statusa (delov) večstanovanjske stavbe, ki izvira iz nejasnih ali negotovih medsebojnih (so)lastniških razmerij etažnih lastnikov (glede domnevno posebnega statusa štirih stanovanj izmed enaintridesetih). Ta tveganja namreč niso v njeni sferi, temveč v sferi etažnih lastnikov.6 Ob dejstvu, da je tožena stranka prepričljivo dokazala, da je svojo dolžnost natančnega obračuna stroškov ogrevanja skrbno opravljala in stroške obračunavala, tako tožnici, kot tudi preostalim etažnim lastnikom, ki so njene obračune kljub temu, da se tožničine trditve o oškodovanju smiselno nanašajo tudi nanje, sprejemali kot pravilne, ni podlage, da bi toženi stranki pripisali neskrbno (protipravno) ravnanje.

12. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno presodilo, da niso podane predpostavke za neupravičeno obogatitev, če bi navedbe tožnice (lahko) obravnavali v tej smeri.7 Tožena stranka ni bila z ničemer obogatena na račun tožnice, neimenovani etažni lastniki pa v tej pravdi sploh niso bili toženi, zato glede dela zahtevka, ki se nanaša nanje, sploh ni pasivne procesne legitimacije. Glede zahtevkov za določitev roka toženi stranki za ureditev baze podatkov in odreditev delitve in obračuna stroškov za vse etažne lastnike je treba ugotoviti, da sta brez materialnopravne podlage oz. nespecificirana in ju sodišče prve stopnje zato ni moglo obravnavati.

13. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da so morebitni drugi postopki, v katerih je J., d.o.o. od tožnice uspešno izterjalo svoje terjatve iz naslova dobave storitev, že pravnomočno zaključeni, stroški pa so del teh končnih odločitev, zato iztoževanje le-teh v okviru te pravde, ob odsotnosti predpostavk za odškodninsko odgovornost, ni utemeljeno.

14. Na pojasnjeno v ničemer ne vpliva odgovor na vprašanje, ali gre v obravnavani zadevi pri tožnici za "odklop" iz infrastrukturnega omrežja, ali pa gre za "odpoved" storitev J., d.o.o. Navedeno namreč ni pravno relevantno za presojo, ali je podana odškodninska obveznost tožene stranke. Pravno razmerje med tožnico in J., d.o.o. v tem delu ni odločilno, ob dejstvu, da je posamezen etažni lastnik (vključno s tožnico) dolžan v določenem fiksnem delu (priključna moč) v vsakem primeru kriti vsaj fiksne stroške centralnega sistema ogrevanja (ne glede na to, ali se ogreva ali ne), kar je bilo tožnici že obrazloženo s strani tožene stranke in tudi obračunano.

15. Pritožbeni očitki se tako izkažejo za neutemeljene. Ker tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti (2. odst. 350 čl. ZPP) pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi ni našlo napak, jo je potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (353. čl. ZPP), skupaj s stroškovno posledico (1. odst. 154. čl. ZPP). Na podlagi 5. odst. 458. čl. ZPP sem o tem odločila sodnica posameznica.

1 Tožeča stranka zatrjuje, da je v dokazu zapisano, da J., d.o.o. nima pooblastila za terjanje stroškov za določen del večstanovanjske stavbe. 2 Solastnini skupnih delov se lastnik posameznega dela ne more odpovedati, z idealnim deležem pa ne prosto razpolagati, solastniki pa nimajo pravice zahtevati delitve skupnih delov (105. člen Stvarnopravnega zakonika). 3 Stanovanjski zakonik, 20. člen: "Pogodba o medsebojnih razmerjih lahko določi posebne skupne dele večstanovanjske stavbe." 4 Predpostavke za neupravičeno obogatitev so: obogatitev - prikrajšanje (na račun drugega), vzročna zveza in odsotnost pravne podlage za prehod premoženja. 5 Predpostavke, ki jih mora dokazati oškodovanec, so: protipravnost, škoda in vzročna zveza. 6 Etažni lastniki morajo skleniti pogodbo o medsebojnih razmerjih, s katero uredijo način upravljanja in rabe večstanovanjske stavbe (32. člen Stanovanjskega zakona). 7 Npr. tožbeni zahtevek tožnice se glasi: "Toženi stranki..., se odredi, da tožeči stranki vrne znesek v višini..." To kaže na obogatitveno pravno podlago, pa čeprav iz obrazložitve in navedb tožeče stranke nedvomno izhaja, da je pravni temelj v odškodninski odgovornosti tožene stranke, kot posledici (pre)slabega upravljanja z večstanovanjsko stavbo.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia