Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Določbo 1. odst. 472. čl. ZKP si je potrebno razlagati tako, da sodišče zoper mladoletnika odredi in pozneje podaljša pripor samo, če ugotovi, da so razlogi, ki kažejo na obstoj pripornega razloga in neogibnost pripora, še bolj poudarjeni kot takrat, ko gre za polnoletne storilce.
Ker je bil pripor zoper starejšega mladoletnika, ki je madžarski državljan, odrejen zaradi zagotovitve poteka kazenskega postopka pred našim sodiščem, je treba v tej luči presojati neogibnost odreditve pripora. Zato ni mogoče upoštevati vložnikovih navedb, da pripor ni neogibno potreben, ker da bo kazenski postopek zoper starejšega mladoletnika "lahko potekal pred ustreznimi sodišče v Republiki Madžarski".
Zahteva zagovornika st. mladoletnika N.C. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.
Sodnica za mladoletnike Okrožnega sodišča v Murski Soboti je s sklepom z dne 10.11.2000 zoper st. mladoletnika N.C. iz razloga po 1. točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s 1. odstavkom 20. člena Ustave Republike Slovenije na podlagi 1. in 2. odstavka 472. člena ZKP odredila pripor "do enega meseca", ki začne teči dne 9.11.2000 ob 1.45 uri, ko je bila st. mladoletniku dejansko odvzeta prostost, zaradi utemeljenega suma, da je storil kaznivo dejanje prepovedanega prehoda čez državno mejo po 2. odstavku 311. člena KZ. Višje sodišče v Mariboru je z uvodoma navedenim sklepom pritožbo zagovornika st. ml. N.C. zavrnilo kot neutemeljeno.
Zoper ta pravnomočen sklep je zagovornik st. mladoletnika N.C. v skladu s 4. odstavkom 420. člena ZKP vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in sklepa sodišč prve in druge stopnje razveljavi ter pripor zoper st. mladoletnika odpravi in slednjega izpusti na prostost. Vrhovni državni tožilec svetnik mag. J.F. v odgovoru, podanem na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP, navaja, da si zagovornik v zahtevi prizadeva ovreči ugotovitve sodišča prve stopnje o obstoju pripornega razloga; zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja pa po 2. odstavku 420. člena ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti. Zato Vrhovnemu sodišču predlaga, da zagovornikovo zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne.
Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.
Vložnikove navedbe, da niso podani pogoji za odreditev pripora zoper st. mladoletnika N.C. po 1. odstavku 20. člena Ustave Republike Slovenije, so pomotne. Da ne bi bil podan utemeljen sum, da je starejši mladoletnik storil očitano mu kaznivo dejanje, kot temeljni pogoj po 1. odstavku 201. člena ZKP za odreditev pripora, zagovornik st. mladoletnika niti ne zatrjuje. Prav tako je iz vsebine zahteve za varstvo zakonitosti razvidno, da vložnik zahteve ne izpodbija obstoja pripornega razloga begosumnosti po 1. točki 1. odstavka 201. člena ZKP, saj tudi sam navaja, da je st. mladoletnik madžarski državljan in da ga na našo državo ne veže ničesar ter da v konkretnem primeru "verjetno obstaja možnost, da bi st. mladoletnik po izpustitvi iz pripora odšel na Madžarsko." Prav tako ni mogoče pritrditi vložnikovemu stališču, da ni podan pogoj po 2. odstavku 202. člena ZKP, ker da odreditev pripora v konkretnem primeru ni neogibno potrebna za potek postopka. Enako tudi ne, ko zatrjuje, da je sodišče v pravnomočnem sklepu kršilo določbo 1. odstavka 472. člena ZKP, po kateri se sme zoper mladoletnika izjemoma odrediti pripor, če so za to podani razlogi iz 1. ali 2. odstavka 201. člena ZKP. Sodišče je obrazložilo, zakaj ocenjuje, da z milejšimi ukrepi ni mogoče zagotoviti navzočnosti st. mladoletnika N.C. v kazenskem postopku. V izpodbijanem pravnomočnem sklepu je sorazmernost pretehtalo tudi z vidika teže kaznivega dejanja, ki naj bi ga st. mladoletnik storil, in nato ugotovilo, da je poseg v njegovo pravico do prostosti upravičen.
Določbo 1. odstavka 472. člena ZKP si je potrebno razlagati tako, da sodišče zoper mladoletnika odredi in pozneje podaljša pripor samo, če ugotovi, da so razlogi, ki kažejo na obstoj pripornega razloga in neogibnost pripora, še bolj poudarjeni kot takrat, ko gre za polnoletne storilce. Te okoliščine, na podlagi katerih je spoznalo, da gre za procesni položaj, ko je zoper st. mladoletnika izjemoma treba odrediti pripor, je sodišče tudi navedlo, tako da je po tej plati napadeni pravnomočni sklep zakonit in ga z drugačnim gledanjem na danost tega pogoja za pripor vložnik ne more izpodbiti.
Z navedbami, da naša država v nobenem primeru ni zainteresirana, da bi do konca vodila postopek zoper mladoletnika, da ta ni storil nobenega hudega kaznivega dejanja, da doslej ni bil še nikoli kaznovan in da mu ne bi bilo smiselno izreči nobenega vzgojnega ukrepa, marveč pregon odstopiti Republiki Madžarski, kar da bi bilo tudi ekonomično in v tem kazenskem postopku edino primerno, zagovornik st. mladoletnika N.C. v bistvu ne izpodbija zakonitosti napadenega pravnomočnega sklepa, temveč utemeljuje svoje prepričanje, da so na podlagi 519. člena ZKP podani pogoji za odstop kazenskega pregona državi, katere državljan je priprti. Odstop kazenskega pregona v času izdaje pravnomočnega sklepa še sploh ni bil predlagan, tako da so te vložnikove navedbe že s tega vidika preuranjene.
Kolikor bi nastopil tak procesni položaj in bi se sodišče odločilo za odstop kazenskega pregona Republiki Madžarski, to po 5. odstavku 519. člena ZKP ne bi narekovalo odprave pripora, marveč bi moralo sodišče od tuje države po najkrajši poti zahtevati, naj v 15 dneh sporoči, ali bo prevzela pregon. Pripor je bil zoper st. mladoletnika N.C. odrejen zaradi zagotovitve poteka kazenskega postopka pred našim sodiščem in je zato neogibnost odreditve pripora treba presojati v tej luči. Zato so neupoštevne tudi tiste vložnikove navedbe, da pripor ni neogibno potreben, ker da bo kazenski postopek zoper st. mladoletnika "lahko potekal pred ustreznimi sodišči v Republiki Madžarski".
Kršitev zakona, na katero se sklicuje vložnik v svoji zahtevi, ni podana, zato je Vrhovno sodišče zahtevo zagovornika st. mladoletnika N.C. za varstvo zakonitosti na podlagi 425. člena v zvezi s 1. odstavkom 451. člena ZKP zavrnilo kot neutemeljeno.