Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
11. 9. 2002
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A. A., d.o.o., Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 3. septembra 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
sklenilo:
Ustavna pritožba družbe A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 95/2001 z dne 9. 4. 2002 se zavrže.
1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek delavca za plačilo odškodnine za škodo v zvezi s poškodbo pri delu. Višje sodišče je takšno odločitev potrdilo, Vrhovno sodišče pa je ugodilo tožnikovi reviziji in sodbi sodišče druge in prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Štelo je, da stališče obeh nižjih sodišč, da tožena stranka ni pasivno legitimirana v sporu, ni pravilno.
2.Zoper sklep Vrhovnega sodišča vlaga tožena stranka ustavno pritožbo. V njej oporeka pravilnosti zavzetega stališča o pasivni legitimaciji v sporu ter zatrjuje kršitve 2., 14., 67. in 74. člena Ustave. Navaja tudi, da je v izpodbijanem sklepu jasno zavzeto stališče Vrhovnega sodišča, da temelj zahtevka ni sporen, kar pomeni, da je v zvezi s tem svojim ugovorom že izčrpala vsa pravna sredstva. Meni, da so zato izpolnjene procesne predpostavke za vložitev ustavne pritožbe, čeprav je bila zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v novo odločanje.
3.Po prvem odstavku 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Sprejeto je torej načelo, da Ustavno sodišče kot najvišji organ sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin (prvi odstavek 1. člena ZUstS) odloča o ustavni pritožbi le, če zatrjevane kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin niso bile odpravljene že prej na podlagi odločanja o vloženih rednih in izrednih pravnih sredstvih. Drugi odstavek 51. člena ZUstS določa, da lahko Ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice. To pomeni, da lahko Ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi že pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, v nobenem primeru - niti v izjemnih primerih - pa ne more odločati pred izčrpanjem rednih pravnih sredstev. Za tak primer gre v obravnavani zadevi. Pritožnik namreč izpodbija sklep Vrhovnega sodišča, s katerim je to razveljavilo sodbi sodišča druge in prve stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. To pomeni, da bo imela ustavna pritožnica zoper odločitev sodišča prve stopnje na voljo še vsa redna in izredna pravna sredstva. Na sprejem drugačne odločitve tudi ne more vplivati navedba pritožnice, da naj bi bilo o temelju zahtevka z izpodbijanim stališčem Vrhovnega sodišča že odločeno. Izpodbijano pravno naziranje Vrhovnega sodišča namreč še ne pomeni odločitve o tožbenem zahtevku tožnika in s tem tudi ne odločitve o morebitni odškodninski odgovornosti pritožnice. Do dokončne odločitve v sporu namreč še ni izključeno, da bo pritožnica s svojim naziranjem v nadaljnjem postopku vendarle uspela. Poleg tega pa je Vrhovno sodišče v izpodbijanem sklepu zavzelo samo stališče v zvezi z ugovorom pritožnice, da ni pasivno legitimirana v sporu, glede ostalih ugovorov pritožnice, ki se nanašajo na uveljavljanje odškodninskega zahtevka tožnika, pa izrecno navedlo, da bo moralo sodišče prve stopnje o njih šele odločiti.
4.Ker torej v obravnavani zadevi niso izčrpana niti redna pravna sredstva, za obravnavanje ustavne pritožbe niso izpolnjene procesne predpostavke. Zato je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo.
5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje prvega odstavka 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednica senata Milojka Modrijan