Jedro

V primeru, da je bilo o pravici ali obveznosti odločeno s posamičnim aktom, na podlagi odprave predpisa ali splošnega akta s strani ustavnega sodišča upravičenec ne more neposredno zahtevati uresničitve drugačnih pravic, temveč mora najprej zahtevati spremembo ali odpravo posamičnega akta, s katerim je bilo odločeno o teh pravicah.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek za plačilo zneska 2.258.530 SIT iz naslova bruto razlike plače za čas od 1.9.1997 do 31.12.2001. Ugotovilo je, da tožnica v tem času ni bila nepravilno uvrščena v plačilni razred, po katerem ji je bila plača sproti izplačevana.

Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji navaja, da bi moralo sodišče upoštevati njeno delovno dobo na delovnih mestih z ustrezno stopnjo zahtevnosti v gospodarstvu, preden se je v letu 1997 zaposlila pri toženi stranki. To delovno dobo bi morala tožena stranka upoštevati že pri prvi uvrstitvi v plačilni razred in ji potem priznati pravico do napredovanja v skladu z Zakonom o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti (ZRPJZ - Uradni list RS, št. 18/94 do 36/96) in veljavnimi določbami Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede (Uradni list RS, št. 44/94 do 55/02), vključno z upoštevanjem odločbe Ustavnega sodišča RS v zadevi U-I-91/97 (Uradni list RS, št. 19/01), s katero je bila odpravljena določba Pravilnika, ki je pri uvrščanju in napredovanju v plačilnih razredih izključevala upoštevanje delovne dobe na ustreznih delovnih mestih pri drugih delodajalcih.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/04) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani.

Revizija ni utemeljena.

Na podlagi določb 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer na pravilno uporabo materialnega prava pazi tudi po uradni dolžnosti. Pri tem je revizijsko sodišče vezano na dejanske ugotovitve nižjih sodišč, saj revizije zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dopustno vložiti (3. odstavek 370. člena ZPP).

Nižji sodišči sta ugotovili, da je bila tožnici v spornem obdobju obračunska osnova plače določena z ustreznimi odločbami ravnatelja tožene stranke, s tem, da ji je bil po zaposlitvi v letu 1997 določen obračunski količnik v višini osnovnega količnika za določitev plače na njenem delovnem mestu, to je v višini plačilnega razreda 3,25, po pridobitvi ustrezne pedagoške izobrazbe v letu 2001 pa z odločbo z dne 30.5.2001 obračunski količnik 3,40, ki je predstavljal napredovanje za en plačilni razred. Tožnica odločb, s katerimi ji je bil pri toženi stranki določen količnik za obračun plače, vključno z zadnjo odločbo z dne 30.5.2001, pred sodiščem ni izpodbijala. Hkrati ni bilo sporno, da ji je tožena stranka plačo obračunavala in izplačevala v skladu z navedenimi odločbami.

Ustavno sodišče RS je z odločbo U-I-91/97 z dne 1.2.2001 odpravilo kot nezakonito določbo zadnjega stavka prvega odstavka 5. člena Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede (Uradni list RS, št. 66/96), kolikor je zajemala strokovne delavce, ki so pred nastopom dela v vzgoji in izobraževanju delali na delovnih mestih enake oziroma podobne stopnje zahtevnosti izven vzgoje in izobraževanja. Odpravljeni del stavka je pri uvrščanju v plačilne razrede in napredovanju določal upoštevanje le tiste delovne dobe strokovnih sodelavcev izven vzgoje in izobraževanja in v takem obsegu, kolikor je bila upoštevana kot zakonski pogoj pridobljenih delovnih izkušenj za zaposlitev v vzgoji in izobraževanju.

V skladu z 2. odstavkom 45. člena Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS - Uradni list RS, št. 15/94) ustavno sodišče odpravi protiustavne ali nezakonite podzakonske predpise ali splošne akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil, kadar ugotovi, da je potrebno odpraviti škodljive posledice, ki so nastale zaradi protiustavnosti ali nezakonitosti. Odprava učinkuje za nazaj tako, da omogoča izpodbijanje pravnomočnih posamičnih aktov (glej dr. Arne Mavčič, Zakon o ustavnem sodišču s pojasnili, Založba Nova revija, Ljubljana 2000, str. 257).

V skladu s 46. členom ZUstS lahko vsakdo, ki so mu na podlagi odpravljenega podzakonskega predpisa oziroma splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil nastale škodljive posledice, zahteva njihovo odpravo. Če so posledice nastale s posamičnim aktom, sprejetim na podlagi odpravljenega predpisa oziroma splošnega akta, ima upravičeni pravico zahtevati spremembo ali odpravo posamičnega akta pri organu, ki je odločil na prvi stopnji. V primeru, da je bilo o pravici ali obveznosti odločeno s posamičnim aktom, na podlagi odprave predpisa ali splošnega akta s strani ustavnega sodišča upravičenec torej ne more neposredno zahtevati uresničitve drugačnih pravic, temveč mora najprej zahtevati spremembo ali odpravo posamičnega akta, s katerim je bilo odločeno o teh pravicah. Upravičena oseba lahko to stori v treh mesecih od objave odločbe Ustavnega sodišča, če od vročitve posamičnega akta do vložitve pobude ali zahteve ni poteklo več kot eno leto (2. odstavek 46. člena ZUstS).

Tudi odločbe tožene stranke o določitvi količnika za obračun plače, ki jih je tožnici izdal ravnatelj in na podlagi katerih je bila tožnici v spornem obdobju obračunavana in izplačevana plača, predstavljajo posamične akte v smislu določb 46. člena ZUstS. Gre za odločitve delodajalca v smislu določb 1. odstavka 80. člena ter 1. in 2. odstavka 83. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90), ki postanejo dokončne in pravnomočne. Na podlagi odločbe Ustavnega sodišča, s katero je le-to odpravilo posamezne določbe Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede, bi lahko tožnica v roku treh mesecev (do 17.6.2001, ker je bila odločba Ustavnega sodišča objavljena dne 16.3.2001) zahtevala ustrezno spremembo odločb o določitvi količnika za obračun plače, kolikor so bile izdane na podlagi odpravljenih določb Pravilnika, ni pa mogla neposredno zahtevati izplačila razlike plače, ne da bi pravočasno izpodbijala tudi posamične akte, na podlagi katerih ji je bila plača sproti obračunavana in izplačevana. Že iz tega razloga je sodišče njen zahtevek utemeljeno zavrnilo.

Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče v skladu s 378. členom ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.