Jedro

Razlogi sodbe o tem ali so po pogodbi opravljena dela tožene stranke tudi vzrok (razlog) za zamakanje so nejasni, kontradiktorni in pomanjkljivi do te mere, da izpodbijane sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožba tožeče stranke se glede I./2. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje zavrne in se v tem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pritožbi tožeče stranke se glede I./1. in II. ter III. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v tem delu razveljavi ter vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Prvostopno sodišče je z izpodbijano sodbo v celoti zavrnilo (I.) primarni tožbeni zahtevek tožeče stranke v (1.) točki, da je tožena stranka dolžna izvesti sanacijo vlage v kletnih prostorih na objektu ... na način, da v kletne prostore ne bo zamakalo in da se vlaga ne bo več pojavljala, v roku 30 dni, in v (2.) točki, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 9.465,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje do plačila, v roku 15 dni. Prav tako je zavrnilo tudi (II.) podredni tožbeni zahtevek tožeče stranke v (4.) točki, da se Pogodba o izvedbi peskolovnih jaškov ter sanacijo vlage v kleti z dne 4. 10. 2016, razveže v delu, ki se nanaša na sanacijo vlage v kleti in je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 24.911,86 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje do plačila ter v (5.) točki, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek v višini 9.465,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje do plačila, v roku 15 dni ter odločilo (III.) o stroških postopka, da je tožeča stranka dolžna plačati toženi stranki pravdne stroške v višini 4.516,78 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

2. Zoper prvostopno sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), priglasila stroške in primarno predlagala, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni ter ugodi zahtevku, podredno pa, da sodbo razveljavi ter vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje pred spremenjenim senatom (sodnikom posameznikom). Navedla je, da se predmetni spor nanaša na Pogodbo o izvedbi peskolovnih jaškov ter sanacijo vlage v kleti (v nadaljevanju: pogodba), ki sta jo pravdni stranki sklenili dne 4. 10. 2016, tožeča stranka kot naročnik del in tožena stranka kot izvajalec del. Tožena stranka je kot gradbenik in izvajalec predlagala rešitev v zvezi s sanacijo zamakanja in vlage v kletnih prostorih objekta. Tako pogodbo, kot tudi predračun št. 57/2016-1, skupaj s popisom del, je pripravila tožena stranka, kar izhaja iz izpovedi pravdnih strank. Tudi v 2. členu pogodbe, ki opredeljuje predmet pogodbe, je tožena stranka izrecno zapisala, da je predmet pogodbe sanacija vlage v kleti in izvedba novega stopnišča. Že iz samega predmeta pogodbe jasno izhaja, da se je tožena stranka kot izvajalec zavezala sanirati vlago v kleti objekta ..., ne pa zgolj izvesti del, ki jih je opredelila v predračunu in popisu. Poleg tega je tudi predračun in popis del pripravila tožena stranka kot strokovnjak in je ta popis del po zagotovilih tožene stranke vseboval rešitev za sanacijo vlage v kleti. Odgovornost tožene stranke kot izvajalca je potrebno presojati glede na zavezo ter glede na predmet pogodbe, sanacijo vlage v kleti. Sodišče prve stopnje v 8. točki izpodbijane sodbe sicer pravilno ugotavlja, da je materialnopravna podlaga za odločitev v tem postopku 619. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Vendar v skladu s 619. členom OZ predmet (vsebina) podjemnikove obveznosti ni samo delo, ki ga opravlja podjemnik, da bi opravil posel, ampak (šele) končni rezultat, ki se ga je zavezal doseči. Podjemnikova storitvena obveznost ima značilnost obligacije rezultata (uspeha). V konkretnem primeru je bil glavni interes tožeče stranke in glavni namen za sklenitev pogodbe, da tožena stranka odpravi in sanira zamakanje in vlago v kletnih prostorih. Tožena stranka je kot strokovnjak dolžna ravnati po splošnem načelu skrbnosti dobrega strokovnjaka in je bila dolžna opozoriti tožečo stranko na vse možne prejšnje napake, morala bi pregledati objekt in sama najti vzrok za zamakanje v kletnih prostorih. Tožena stranka si je objekt ogledala, sama pripravila popis del in predlagala rešitev kako bi odpravila vlago in zamakanje v kleti in se s pogodbo to tudi zavezala izvesti. Vendar dogovorjenega posla ni uspešno opravila, saj vlage ni sanirala. Obrazložitev sodišča v točki 10. izpodbijane sodbe, da nikjer v pogodbi ni zapisano, da se izvajalec zavezuje odpraviti vzroke zamakanja, ali vzroke za vlago v kleti objekta, kjer so bila izvedena prevzeta dela, ne vzdrži resne presoje in je popolnoma nelogična, neživljenjska in v izrecnem nasprotju s citirano pogodbo ter pravno naravo vsebine podjemnikove obveznosti. Predmet pogodbe je sanacija vlage v kleti, kar že pojmovno pomeni odpravo vzrokov vlage v kleti in je obrazložitev sodišča prve stopnje nejasna in nerazumna. Tožeča stranka je pričakovala s sklenitvijo predmetne pogodbe, da se vlaga v kleti ne bo več pojavljala. To je bil tudi razlog, da je najela in angažirala toženo stranko, da ji ponudi rešitev glede sanacije vlage v kleti. Vendar vlage ni uspela sanirati, saj se je pojavila ob prvem večjem nalivu, zato rezultata oz. namena, ki ga je s predmetno pogodbo imela tožeča stranka, ni uresničila. Sodišče prve stopnje je napačno razlagalo vsebino pogodbe ter glede na določbo 619. člena OZ tudi povsem napačno uporabilo materialno pravo.

Četudi bi bil utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da se tožena stranka s predmetno pogodbo ni zavezala odpraviti vzroka za vlago, temveč zgolj izvesti dela po ponudbenem predračunu, je bilo v postopku s strani izvedenca A. A. nedvomno ugotovljeno, da vlaga izvira tudi iz del, ki jih je po popisu izvajala tožena stranka. Sodišče prve stopnje je v točki 10. obrazložitve sodbe povsem kontradiktorno izvedenskemu mnenju navedlo, da izvedenec v mnenju ni pojasnil vzrokov, ali razlogov zamakanja, oz. je glede vzrokov zamakanje opredelil le največjo verjetnost glede tega iz katerega dela objekta zamakanje izhaja in da to ni izključno posledica drugih vzrokov od teh, ki jih je odpravljala tožena stranka. Navedeno pomeni, da je vzrok za zamakanje nedvomno iskati tudi v delih, ki jih je s pogodbo opravljala tožena stranka. Izvedenec je na strani 9 in 10 ter 11 mnenja izrecno zapisal, da obstaja velika verjetnost vzroka zamakanja izvedba vertikalne hidroizolacije vzhodne stene in zelo velika verjetnost vzroka zamakanja izvedenega stika horizontalne hidroizolacije stropne plošče in vertikalne hidroizolacije vzhodne stene, kar vse je bilo predmet sanacije po predmetni pogodbi. Na strani 12 pod točko 3.3. ugotavlja, da sanacija, ki jo je izvajala tožena stranka, ni bila v celoti uspešna, ter vzrok za zamakanje pripisuje (tudi) izvedbi del, ki jih je po pogodbi sanirala tožena stranka. Tudi na glavni obravnavi z dne 8.11.2021 je potrdil, da so izvedena sanacijska dela nedvomno tudi možen vzrok za obstoj vlage v kleti objekta. Tožbeni zahtevek je utemeljen tudi, če sprejmemo sicer napačno stališče sodišča prve stopnje, da se tožena stranka s predmetno pogodbo ni zavezala sanirati vlage, pač pa se je zavezala in je jamčila le za pogodbena dela v skladu s ponudbenim predračunom. Izvedenec gradbene stroke je namreč potrdil in z veliko verjetnostjo ugotovil, da tožena stranka del, ki jih je izvedla na osnovi svojega popisa, ni izvedla uspešno ter, da vzrok zamakanja izhaja tudi iz del, ki jih je izvajala tožena stranka. Sodišče prve stopnje je v tem delu popolnoma napačno ocenilo izvedensko mnenje izvedenca gradbene stroke g. A. A., s čimer je napačno ugotovilo dejansko stanje in zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka v smislu 14. in 15. točke 339. člena ZPP. Sodba sodišča prve stopnje je obremenjena tako z napačno uporabo materialnega prava, nepopolno ugotovljenim dejanskim stanjem kot bistvenimi kršitvami določb pravdnega postopka.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev neutemeljene pritožbe in povrnitev stroškov. Navaja, da se ne strinja s pritožbenimi navedbami, da je prvostopna sodba nezakonita in izpodbojna, ker so zaključki sodišča v nasprotju z izvedenimi dokazi. Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo, da sta pravdni stranki s sklenjeno pogodbo z dne 4.10.2016, čeprav ta nosi naslov sanacija vlage v kleti, dogovorili samo tisti obseg naročenih del, ki izhaja iz popisa del zajetega v predračunih. Samo ta dela se je tožena stranka kot izvajalec zavezala opraviti vestno in kvalitetno (2. člen Pogodbe), ter jamčila, da bodo izvedena v skladu s pogodbo, veljavnimi predpisi, pravili stroke in brez pomanjkljivosti (6. člen pogodbe) ter dala garancijo. Nikjer v pogodbi ni zapisano, da se izvajalec zavezuje odpraviti vzroke zamakanja ali vzroke za vlago v kleti objekta. Tožeča stranka je angažirala toženo stranko za izvedbo del, ki bi naj sanirala vlago. Odgovora v čem so razlogi zamakanja v konkretnem primeru ni dal niti izvedenec, ki je glede vzrokov zamakanja v pisnem mnenju opredelil le največjo verjetnost glede tega iz katerega dela objekta zamakanje izhaja in da to ni izključno posledica drugih vzrokov od teh, ki jih je odpravljala tožena stranka. Pri ugotavljanju vzrokov zamakanja bi bil potreben pristop strokovnjakov (izvedencev), ki bi lahko ugotovili vzroke zamakanja in šele to, bi bila podlaga za zavezo k odpravi vzrokov zamakanja.

Ne drži pritožbena trditev, da je bilo v postopku s strani izvedenca nedvomno ugotovljeno, da vlaga izvira tudi iz del, ki jih je po popisu izvajala tožena stranka. Takšna interpretacija je napačna in zavajajoča. V zvezi z deli, ki jih je izvajala toženka, je zelo malo verjetno, da bi voda lahko prebila na tak način izvedeno hidroizolacijo. Tožbeni zahtevek je potrebno zavrniti že iz razloga, ker je tožeča stranka svojo tožbo prvenstveno zastavila kot odškodninsko tožbo, ni pa lastnica objekta kjer naj bi škoda nastala in ne more biti aktivno legitimirana za odškodninski zahtevek.

4. Pritožbeno sodišče je pritožbo tožeče stranke glede I./2. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje zavrnilo kot neutemeljeno. V skladu s 350. členom ZPP sodišče druge stopnje preizkusi sodbo prve stopnje v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritožbo in v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi. Iz pritožbe tožeče stranke sicer izhaja, da prvostopno sodbo izpodbija v celoti iz vseh razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP, vendar se pritožbene navedbe - razlogi (tako glede napačne uporabe materialnega prava, nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka) ne nanašajo na odškodninski zahtevek iz I./2. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje. Pritožbeno sodišče je opravilo še preizkus tega dela izpodbijane prvostopne sodbe glede pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) in ugotovilo, da v postopku na prvi stopnji po uradni dolžnosti upoštevnih postopkovnih kršitev v tem delu ni bilo. Ob ugotovljenih dejstvih, ki so razvidna iz izpodbijane sodbe v 16. točki, je sodišče prve stopnje materialno pravo pravilno uporabilo in odškodninski zahtevek1 tožeče stranke zavrnilo.

5. Pritožba tožeče stranke glede I./1. in II. ter III. točke izreka prvostopne sodbe je utemeljena.

6. Prvostopno sodišče je v izpodbijani prvostopni sodbi nesporno ugotovilo: - da je procesna legitimacija tožeče stranke podana, saj je že sama pogodba z dne 4.10.2016 iz katere izhajajo obveznosti pravdnih strank, sklenjena med tožečo stranko kot naročnikom in toženo stranko kot izvajalcem. - Ocenilo je, da je tožeča stranka kot nosilka pravic in obveznosti iz materialno pravnega razmerja, ki se obravnava v tej pravdi, nedvomno kot tožeča stranka procesno legitimirana za to tožbo. - Predmet te med pravdnima strankama sklenjene pogodbe z dne 4.10.2016 je izvedba peskolovnih jaškov za odtoke s strehe objekta v lasti tožeče stranke kot pravne osebe (kar ni predmet tega spora) ter sanacija vlage v kleti in izvedba novega stopnišča, za kar je bilo ugotovljeno, da se nanaša na objekt Vila ..., ki je dejansko v lasti direktorice tožeče stranke in njenega partnerja. - Sestavni del pogodbe, ki jo je pripravila tožena stranka je tudi popis del oziroma predračun, ki ga je prav tako pripravila tožena stranka za investitorja tožečo stranko. - Stranki sta ob sklepanju pogodbe vedeli na katerem objektu se bodo dela izvajala in za katera dela sta dogovorjeni, ne glede na lastništvo objektov, kakor tudi kdo je zavezan za vsa s pogodbo naročena dela izvršiti plačilo. - Nesporno je tudi, da je tožena stranka vsa naročena dela opravila in da je tožeča stranka tudi plačala vsa opravljena dela, ki jih je bilo po obsegu in zaračunani vrednosti več kot je bilo prvotno predvideno. - Pisno sklenjena pogodba z dne 4.10.2016 med pravdnima strankama predstavlja podjemno pogodbo v smislu 619. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ).

7. Ob preizkusu izpodbijane sodbe pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožba utemeljeno opozarja na kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (na katero pazi pritožbeno sodišče tudi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), ki se kaže v tem, da je sodišče prve stopnje v 10. točki izpodbijane sodbe med razlogi za zavrnitev tožbenega zahtevka navedlo, med drugim tudi (ugotovitev izvedenca), da zamakanje ni izključno posledica drugih vzrokov od teh, ki jih je odpravljala tožena stranka s pogodbeno izvedenimi deli, nato pa v 12. točki izpodbijane sodbe povsem kontra temu ugotovilo, da vzrok za zamakanje ni v izvedenih delih, ki jih je izvajala tožena stranka. Razlogi sodbe o tem ali so po pogodbi opravljena dela tožene stranke tudi vzrok (razlog) za zamakanje so nejasni, kontradiktorni in pomanjkljivi do te mere, da izpodbijane sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, za katero se domneva, da vpliva na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodne odločbe.

8. Pritožbeno sodišče glede na naravo stvari in okoliščine primera ne more samo odpraviti te absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka, saj sodbe v tem delu ne more preizkusiti. Nejasnih, izostalih, nasprotujočih si razlogov sodbe sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče ne more sanirati s tem, da bi namesto sodišča prve stopnje samo ponovilo celoten dokazni postopek (izvedlo listine, zaslišalo stranke in priče ter izvedenca) in nato presodilo o zadevi. S takšnim ravnanjem bi bilo na pritožbeni stopnji vsekakor prekomerno poseženo v pravico strank do pritožbe oziroma do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen Ustave Republike Slovenije). Zato je na podlagi 354. člena ZPP sodbo v izpodbijanem delu potrebno razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem sojenju izdati sodbo, ki ne bo obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka tako, da bo navedlo jasne razloge o tem ali so po pogodbi opravljena dela tožene stranke morebiti tudi vzrok (razlog) za zamakanje. V ta namen bo potrebno ponovno izvesti vse že izvedene dokaze ter z jasnimi in zadostnimi razlogi ugotoviti vsa pravno relevantna dejstva ter odločiti o zahtevku tožeče stranke v razveljavljenem delu.

9. Pritožbeno sodišče še ugotavlja, ker se po tožbi z dne 26.10.2018 zadeva razveljavlja prvič, takšna odločitev ne pomeni pretiranega posega v pravico strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. S takšnim ravnanjem bi bilo na pritožbeni stopnji vsekakor prekomerno poseženo v pravico strank do pritožbe oziroma do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen Ustave Republike Slovenije).

10. Glede uveljavljene kršitve 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, pritožbeno sodišče ugotavlja, da ta očitek ni utemeljen. V izpodbijani sodbi ne gre za napačen prenos vsebine dokazov v izpodbijano sodbo, zmotna dokazna ocena pa ne pomeni navedene kršitve.

11. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da se glede na ugotovljeno absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, s preostalimi pritožbenimi kršitvami ni več posebej ukvarjalo, pripominja pa, da se bo moralo prvostopno sodišče v ponovljenem postopku za pravilno ugotovitev dejanskega stanja opredeliti tudi do vseh tistih ugotovitev izvedenca, ki kažejo na to, da vzrok za zamakanje morebiti izhaja tudi iz del, ki jih je izvedla tožena stranka po pogodbi, še zlasti do ugotovitev v pisnem izvedenskem mnenju (stran 9., 10., in 11., izvedenskega mnenja, kjer je zapisal, da obstaja velika verjetnost vzroka zamakanja izvedba vertikalne hidroizolacije vzhodne stene in zelo velika verjetnost vzroka zamakanja izvedenega stika horizontalne hidroizolacije stropne plošče in vertikalne hidroizolacije vzhodne stene, kar vse je bilo predmet sklenjene pogodbe med pravdnima strankama). Prav tako bo prvostopno sodišče po tem, ko bo v ponovljenem postopku ugotovilo pravno relevantno dejansko stanje moralo na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabiti tudi materialno pravo, ob tem pa upoštevati, da je sklenjena pogodba z dne 4. 10. 2016 podjemna pogodba v smislu 619. člena Obligacijskega zakonika in ima v primeru podjemnikove storitvene obveznosti značilnost obligacije rezultata (uspeha)2 ter da je tožena stranka predmetno pogodbo sklenila kot izvajalec, strokovnjak (saj gre za družbo, ki izvaja gradbene storitve), in odgovarja po strožjih pravilih s skrbnostjo dobrega gospodarja (6. člen OZ) za izvedena dela.

12. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da pritožba ne navaja nobenih relevantnih razlogov zaradi katerih bi bilo potrebno zadevo predodeliti drugemu prvostopnemu sodniku v reševanje. Očitane pritožbene kršitve so predmet presoje na pritožbeni stopnji, ne pa razlog za predodelitev zadeve drugemu sodniku.

13. Ker je pritožbeno sodišče razveljavilo primarni tožbeni zahtevek v točki I/1. izreka prvostopne sodbe, je bilo potrebno razveljaviti tudi podredni zahtevek (tretji odstavek 182. člena ZPP) v II. točki izreka prvostopne sodbe (točka 4. in 5.) ter posledično tudi odločitev o stroških postopka na prvi stopnji v točki III. izreka prvostopne sodbe. Ob tem pa pritožbeno sodišče zgolj pripominja, da zahtevek II/5. ni pravi podredni zahtevek.

14. Ker je sodišče razveljavilo odločbo zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo in zadevo vrnilo v novo sojenje, pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pritožbo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 239. člen Obligacijskega zakonika. 2 Glej stran 726 in 727 komentarja OZ, tretja knjiga – N. Plavšak.