Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče prve stopnje se je ukvarjalo tako z vprašanjem, ali predstavljajo zatrjevani odvzemi svetlobe, zamakanja in podobni vplivi, prepovedane stvarnopravne imisije, kot z vprašanjem, ali predstavlja sporni del zidu vir nevarnosti v smislu obligacijsko pravnega imisijskega varstva. Ukvarjalo se je z dvema sklopoma dejanske in pravne podlage. Tožnika sta uspela zgolj s pravnim varstvom, ki sta ga utemeljevala na zidu kot viru nevarnosti oziroma grozeči škodi. To okoliščino je treba upoštevati pri odločanju o stroških.
Tožencem je že naloženo, da odstranijo in izravnajo zemljino nad armirano betonskim delom zidu. Odstranitve omenjene zemljine sama po sebi narekuje tudi odstranitev tam zasajenih dreves in grmičevja, saj bodo s tem ostala brez substrata za svojo rast.
I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeni tako, da se znesek pravdnih stroškov v višini 4.635,08 EUR nadomesti z zneskom 2.466,60 EUR; v preostalem pa se pritožba zavrne in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu (peta alineja I. točke izreka), sodba sodišča prve stopnje potrdi.
II. Tožeča stranka mora v roku 15 dni povrniti toženi stranki 140,00 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.
1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da morajo toženci v roku 15 dni prenehati z vznemirjanjem lastninske pravice tožnikov na njuni parceli št. 36/3 k.o. ...1, tako da odstranijo vse, kar se nahaja nad armirano betonskim zidom, ki leži med parcelo št. 36/3 in 36/4, v dolžini 28 metrov, in sicer: - celotno betonsko ograjo; - vse betonske zidake, dozidane nad armiranim betonskim zidom; - kovinsko ograjo, nameščeno nad betonskimi zidaki; - zemljino v višini 1 metra nad armiranim betonskim zidom, po širini pa v obsegu, da se izravna teren parcele št. 36/4, da ne bo več pritiska na zid in – vse grmovje in drevesa ob zidu, ki rastejo nad armirano betonskim zidom, po širini pa v obsegu, da se izravna teren parcele št. 36/4, da ne bo več pritiska na zid; vse na svoje stroške, s prepovedjo bodočega vznemirjanja (I. točka izreka). Tožencem je naložilo, da v roku 15 dni povrnejo tožnikoma 4.635,08 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).
2. Toženci se pritožujejo zoper odločitev v peti alineji I. točke izreka (odstranitev grmovja in dreves ob zidu) ter zoper II. točko izreka (stroški postopka). Navajajo, da je sodišče prve stopnje v tem postopku zaključilo, da so trditve tožnikov o odvzemu svetlobe, razgleda, zračnosti ter nabiranju vode, ki odteka vzdolž zidu, neutemeljene. Dokazni postopek je tekel tudi glede ugotavljanja teh trditev (poleg zahtevka za odstranitev zidu in ograje kot vira nevarnosti). Šteti je, da sta tožnika v dveh tretjinah svojega zahtevka propadla. Sodišče prve stopnje bi jima moralo naložiti, da povrneta stroške tožencem, ali pa da vsaka stranka krije svoje stroške. Stroški ugotavljanja neutemeljenih trditev so nastali po krivdi tožnikov. Izvedenec je ugotavljal tudi vprašanje imisij zaradi odvzema svetlobe in nabiranja vode, nakar sta tožnika (v vlogi) spremenila svoj zahtevek. Glede same odstranitve dreves in grmovja (odločitev v peti alineji I. točke izreka) iz izvedenskega mnenja in drugih dokazov ne izhaja, da gre za kakršenkoli vir nevarnosti za nepremičnino tožnikov. V tem delu je sodba v nasprotju z izvedenskim mnenjem (kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Podana je tudi kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno, materialno pravo je zmotno uporabljeno. Izpodbijani del sodbe je neizvršljiv oziroma ni jasno, kakšno ravnanje se tožencem nalaga. Priglasili so pritožbene stroške.
3. Pritožba je delno utemeljena.
4. V tej pravdi sta tožnika zatrjevala, da je zaradi nestrokovne oziroma nekvalitetne nadgradnje spornega zidu, ki leži med njuno nepremičnino (parcela št. 36/3) in nepremičnino tožencev (parcela št. 36/4), postopnim nanosom dodatne zemljine in zasaditvijo dreves in grmovja odvzeta svetloba, razgled in zračnost njune nepremičnine, pojavilo se je nabiranje vode na njuni strani, sporni zid pa se je začel nagibati in se lahko poruši. Glede na podane navedbe sta se sklicevala tako na obligacijsko pravno imisijsko varstvo po 133. členu Obligacijskega zakonika, kot na stvarno pravno imisijsko varstvo po 75. členu Stvarnopravnega zakonika. Svoj tožbeni predlog sta tekom postopka večkrat spremenila. Ves čas sta sicer zahtevala odstranitev celotnega gornjega dela zidu (nad armiranim betonskim delom), skupaj z zemljino, grmovjem in drevesi ob zidu, pri tem pa sta se (od aprila 2017 dalje) sklicevala na vir nevarnosti. Prav tako pa sta (od aprila 2017 do modifikacije v juniju 2021) uveljavljala, da naj toženci s tem gornjim delom zidu prenehajo odvzemati svetlobo, povzročati zamakanje, nabiranje vlage, plesni in nanašanje prsti na nepremičnino tožnikov, vendar brez konkretiziranega zahtevka, kaj morajo storiti, da bi te imisije preprečili.
5. V zvezi s stroškovno odločitvijo pritožba pravilno opozarja, da se je sodišče prve stopnje ukvarjalo tako z vprašanjem, ali predstavljajo zatrjevani odvzemi svetlobe, zamakanja in podobni vplivi, prepovedane stvarnopravne imisije, kot z vprašanjem, ali predstavlja sporni del zidu vir nevarnosti v smislu obligacijsko pravnega imisijskega varstva. Na prvo vprašanje je odgovorilo odklonilno, na drugo pa pritrdilno. Ukvarjalo se je z dvema sklopoma dejanske in pravne podlage. Tožnika sta uspela zgolj s pravnim varstvom, ki sta ga utemeljevala na zidu kot viru nevarnosti oziroma grozeči škodi. Pritožniki zato upravičeno opozarjajo, da je treba te okoliščine upoštevati pri odločanju o stroških. Glede na meritorno odločitev sodišča prve stopnje, ki je – kot bo pojasnjeno v nadaljevanju – toženci s predmetno pritožbo niso uspeli izpodbiti, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je bil uspeh tožnikov na prvi stopnji polovičen. Pravdni stroški tožnikov so bili že odmerjeni v izpodbijani sodbi in znašajo 4.635,08 EUR. Tožencem pa gredo pravdni stroški v znesku 2.168,48 EUR, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo po stroškovniku z dne 6. 5. 20192, stroškovniku na pritožbi z dne 3. 7. 2019 in stroškovniku z dne 15. 11. 2021. Gre za 2.700 točk OT ali 1.620,00 EUR nagrade za sestavljanje vlog, zastopanje in pravno sredstvo, pavšalni znesek materialnih stroškov (22,20 EUR), pripadajoči DDV (361,28 EUR) in takso za pritožbo (165,00 EUR). Po medsebojnem pobotu so toženci dolžni povrniti tožnikoma 2.466,60 EUR pravdnih stroškov (smiselno drugi odstavek 154. člena ZPP).
6. Kot je bilo že navedeno, morajo toženci odstraniti del zidu, skupaj z zemljino (nad armiranim betonskim zidom), po širini pa v obsegu, da se izravna teren parcele št. 36/4, da ne bo več pritiska na zid. Ta odločitev ni predmet pritožbe. Pritožba izpodbija zgolj zadnjo alinejo I. točke izreka, kjer je določeno, da morajo toženci (poleg zemljine) odstraniti tudi vso grmovje in drevesa ob zidu, ki se nahajajo nad armiranim betonskim zidom, po širini pa v obsegu, da se izravna teren parcele št. 36/4, da ne bo več pritiska na zid. V tem delu pritožba ni utemeljena. Tožencem je že naloženo, da odstranijo in izravnajo zemljino nad armiranim betonskim delom zidu. Da bi (brez gornjega dela zidu kot stranske opore) v roku treh do šestih mesecev zagotovo prišlo do premikov (zdrsa) te zemljine na drugo stran, je potrdil v tem postopku postavljen izvedenec. Odstranitve omenjene zemljine sama po sebi narekuje tudi odstranitev tam zasajenih dreves in grmičevja, saj bodo s tem ostala brez substrata za svojo rast. Pritožbeno naziranje, ki meri na to, da ni nobene potrebe (dokazov) za odstranitev dreves in grmičevja, zato ni utemeljeno. Ne drži, da je izpodbijani del sodbe neizvršljiv in da ni jasno, kakšno ravnanje se tožencem nalaga. Tudi očitana procesna kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana, saj dejansko meri na nepravilne vsebinske zaključke sodišča prve stopnje, ne pa na nepravilen (povsem "tehničen") prenos določenih podatkov iz izvedenskega mnenja v sodbo.
7. Zmotno je pritožbeno navajanje, da sta tožnika vse do modifikacije tožbenega zahtevka z dne 15. 6. 2021 zatrjevala, da je treba grmovje in drevesa ob zidu odstraniti zgolj iz razloga, ker zastirajo svetlobo. V kontekstu bojazni, da se bo zid zrušil, sta že v tožbi navajala, da so toženci na vrhu hriba, tik ob meji (škarpi) zasadili drevje in drugo grmičevje, ki je začelo poganjati korenine in dodatno pritiskati na zid. Tudi iz tega razloga sta zahtevala odstranitev dela zidu, zemljine, grmovja in dreves. Pritožbene trditve, da naj bi bile te navedbe podane šele kasneje in zato prepozno, niso utemeljene. Odločitev sodišča prve stopnje ni materialno pravno zmotna, prav tako ne drži, da je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Neuspešno je pritožbeno naziranje, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, oziroma da so ti nejasni in med seboj v nasprotju. Očitana kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP prav tako ni podana.
8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in stroškovno odločitev sodišča prve stopnje v II. točki izreka ustrezno spremenilo. V preostalem izpodbijanem, a nespremenjenem delu (peta alineja I. točke izreka) pa je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).
9. Po oceni pritožbenega sodišča je bil uspeh tožencev v tem pritožbenem postopku polovičen, zato jim morata tožnika povrniti polovico pritožbenih stroškov (prvi odstavek 154. člena in 165. člen ZPP), kar znaša 140,00 EUR (375 točk OT ali 225,00 EUR za pritožbo, 4,50 EUR materialnih stroškov in 50,49 EUR davka na dodano vrednost). Druge priglašene zahtevke (nagrada za konferenco s stranko in pregled dokumentacije) je kot neutemeljene zavrnilo.
1 V nadaljevanju je oznaka katastrske občine opuščena. 2 Razen priglašenih stroškov za odgovor in ogled pred pravdo. Stroške za narok glavne obravnave z dne 21. 2. 2019 je priznalo v višini 75 točk (3. točka tarifne št. 21 Odvetniške tarife, v nadaljevanju OT), ne pa v priglašeni višini 150 točk.