Jedro

Pritožnik v pritožbi navaja nova dejstva, ki pa so v zapuščinskih postopkih izjemoma dopustna, če se nanašajo na dednopravna vprašanja, in ker gre za laično stranko, ki v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bil opozorjen, da v pritožbenem postopku ne bo mogel več navajati novih dejstev in predlagati dokazov.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki ugotovilo, da spadajo v zapuščino denarna sredstva na računih: D. banki, d.d., št. 000, D. banki, d.d., št. 001 in N. banki, d.d., št. 002, osebni avtomobil Renault, leto izdelave 2002, registrska označba 000, neregistriran traktor Torpedo, TD456C, št. šasije 000, dva prstana in komplet uhanov, govedo ter kapelica, ki stoji na parc. št. 357/2 k.o. X. ter nepremičnine (1) (točka I). Za oporočnega dediča je razglasilo A. G. in odločilo, da deduje 3/4 zapuščine, M. L. kot nujna dedinja (2) pa deduje 1/4 zapuščine (točka II).

2. Oporočni dedič (3) vlaga laično pritožbo, v kateri navaja, da denarna sredstva na hranilni vlogi pri D. banki, d.d., št. 000 ne spadajo v zapuščino. Iz podatkov iz hranilne knjižice izhaja, da zapustnica ni bila imetnica tega računa, bila je le pooblaščenka. Nepremičnine, navedene v izreku sklepa od pete do osemindvajsete alineje, niso predmet zapuščinskega postopka, saj jih je zapustnica na podlagi ustne kupoprodajne pogodbe prodala pritožniku. Zapustnica je kupnino od pritožnika porabila za gradnjo hiše nujne dedinje. Prvo sodišče tudi ni izločalo dela prispevka pritožnika k povečanju oz. ohranitvi premoženja zapustnice, kot to določa 32. člen Zakona o dedovanju (4). Sodišče prve stopnje ugotavlja, da je ničen sporazum med zapustnico in nujno dedinjo, s katerim je bilo ugotovljeno, da je nujna dedinja izplačana in da se odpoveduje dedovanju po pokojni. Če pa je sporazum ničen, mora vsaka pogodbena stranka vrniti drugi vse, kar je prejela na podlagi take pogodbe. Nujna dedinja mora zato vrniti v zapuščino 20.000.000,00 DIN skupaj z obrestmi, ki jih je neupravičeno pridobila. Ocenjeni avtomobil Renault, leto izdelave 2002, ne obstaja, pritožnik pa je tudi lastnik traktorja Torpedo, zato traktor ni del zapuščine pokojne.

3. Nujna dedinja je vložila odgovor na pritožbo, v katerem predlaga, da se pritožba zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v zapuščinskem postopku na podlagi listin in navedb strank korektno in skrbno ugotavljalo vsa pravno relevantna dejstva. Stranki je glede posameznih spornih dejstev napotilo na pravdo (5), kot to določa 210. člen ZD, vendar stranki tožb nista vložili, zato je prvo sodišče v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da zato posamezna stranka ni dokazala dejstev, zaradi katerih je bila napotena na pravdo, ob upoštevanju listin, ki sta jih stranki vložili v zapuščinskem postopku.

6. Pritožnik v pritožbi navaja nova dejstva, ki pa so v zapuščinskih postopkih izjemoma dopustna, če se nanašajo na dednopravna vprašanja in ker gre za laično stranko, ki v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila opozorjena, da v pritožbenem postopku ne bo mogla več navajati novih dejstev in predlagati dokazov. To so odločilni razlogi, zaradi katerih je pritožbeno sodišče dopustilo pritožbene novote, ki sicer na podlagi prvega odstavka 337. člena Zakona o pravdnem postopku (6) niso dovoljene, in zaradi katerih je bil sklep sodišča prve stopnje razveljavljen (7).

7. Pritožnik v pritožbi zatrjuje, da naj bi bil lastnik posameznih parcel, ki so predmet zapuščine po zapustnici, na podlagi ustne kupoprodajne pogodbe, hkrati pa tudi, da je s svojim delom pomagal pri povečanju in ohranitvi premoženja zapustnice in zato zahteva, da se iz premoženja zapustnice izloči del, ki ustreza njegovemu prispevku k povečanju premoženja zapustnice. Če bodo v novem postopku navedena dejstva sporna, bo moralo sodišče prve stopnje pritožnika napotiti na pravdo, da dokaže, da je lastnik spornih nepremičnin in da je s svojim delom, zaslužkom ali kako drugače prispeval k povečanju premoženja zapustnice (32. člen ZD).

8. Pritožnik zatrjuje, da mora dedinja vrniti v zapuščino denarna sredstva, ker je ničen sporazum z dne 14. 10. 1983 med zapustnico in nujno dedinjo, s katerim je bilo ugotovljeno, da je nujna dedinja izplačana in da se odpoveduje dedovanju po pokojni. Prvo sodišče je pravilno ugotovilo, da je sporazum o odpovedi dedovanju ničen, ker ni bil sestavljen v pravilni obliki (8) in ga je glede na vsebino mogoče upoštevati le pri vračunanju daril v dedni delež. Pritožnik ne zatrjuje, da je nujna dedinja na podlagi sporazuma (izjave) z dne 14. 10. 1983 prejela denarna sredstva, iz vsebine sporazuma le izhaja, da nujna dedinja izjavlja, da je bila izplačana in da se odpoveduje dediščini. Glede na vsebino sporazuma in trditveno podlago pritožnika so izplačila lahko le del vračunavanja daril v nujni dedni delež nujne dedinje, sodišče prve stopnje pa je pritožnika že napotilo na pravdo, da vloži tožbo na ugotovitev, da je nujna dedinja od zapustnice prejela 50.000,00 din (9), vendar tožbe ni vložil, na naroku dne 13. 11. 2012 (10) pa je pritožnik na zapisnik izjavil, da ne zahteva več vračunavanja daril, ki naj bi jih prejela nujna dedinja od zapustnice.

9. Tožbeni zahtevek zoper zapuščino iz naslova pogrebnih stroškov bo pritožnik lahko uveljavljal v posebni pravdi, prvo sodišče pa je pri popisu premoženja zapustnice le zmotno zapisalo, da je osebni avtomobil letnik izdelave 2002 namesto 1993, hkrati pa iz fotokopije hranilne knjižice D. banka, d.d., št. 001 (11) izhaja, da je imetnik hranilne knjižice pritožnik in ne zapustnica. Sodišče prve stopnje bo moralo tudi ugotoviti, ali spada v zapuščino tudi traktor, za katerega je pritožnik na naroku dne 8. 3. 2012 zatrjeval, da ga je kupil iz lastnih sredstev (12).

10. Pritožbeni razlogi so bili utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep o dedovanju razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (353. člen ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

(1) Podrobnejša označba nepremičnin s parc. št. je razvidna iz I. točke sklepa o dedovanju.

(2) V nadaljevanju nujna dedinja.

(3) V nadaljevanju pritožnik.

(4) V nadaljevanju ZD.

(5) Glej sklep z dne 5. 11. 2010 stran 61 in sklep z dne 6. 5. 2012 stran 131. (6) V nadaljevanju ZPP.

(7) Primerjaj s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 3283/2012. (8) Podrobneje o razlogih zaradi katerih je sporazum ničen glej sklep o dedovanju drugi odstavek na strani 4. (9) Glej sklep z dne 6. 5. 2012 stran 131. (10) Glej stran 152. (11) Glej prilogo A 36. (12) Glej zapisnik naroka z dne 8. 3. 2012 četrti odstavek stran 122.