Dostop do podatkov v matičnih knjigah

Datum

24.11.2025

Številka

07121-1/2025/1377

Kategorije

Posredovanje osebnih podatkov, Zbirke osebnih podatkov

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede dostopa do osebnih podatkov v matičnem registru.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP v okviru neobvezujočega mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za posredovanje oziroma dostop do osebnih podatkov.

Osebe javnega sektorja posredujejo osebne podatke drugim osebam javnega sektorja ali drugim fizičnim ali pravnim osebam, če je za posredovanje dana pravna podlaga v skladu s 6. členom ZVOP-2, ter na podlagi zahteve iz prvega odstavka 41. člena tega zakona, razen če drug zakon določa drugače.

Za pridobitev izpiska ali potrdila iz matičnega registra umrlih je osnovni pogoj, da ta oseba v času svojega življenja ni izrecno prepovedala posredovanja svojih osebnih podatkov. V kolikor je ta pogoj izpolnjen, upravna enota izda izpisek ali potrdilo iz matičnega registra pod dvema nadaljnjima pogojema, in sicer, če prosilec izkaže zakoniti interes za uporabo osebnih podatkov in če ožji družinski člani temu ne nasprotujejo.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne more pa izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage, namenov in obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. IP tako v okviru neobvezujočega mnenja ne more presojati prakse, ki ste jo opisali v vašem zaprosilu za mnenje, zato v nadaljevanju podaja splošna pojasnila.

IP vas uvodoma glede dostopa do podatkov v matičnih knjigah, ki jih vodi Cerkev, napotuje na že izdano mnenje IP:

https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/6048a64133b9b

IP nadalje pojasnjuje, da mora imeti upravljavec za vsako obdelavo osebnih podatkov, tudi za njihovo posredovanje oziroma omogočanje dostopa, zakonito in ustrezno pravno podlago. Prvi odstavek 6. člena ZVOP-2 določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le takrat in v obsegu, kadar je to v skladu s pravnimi podlagami za obdelavo osebnih podatkov iz prvega odstavka 6. in 9. člena Splošne uredbe. Ta v prvem odstavku 6. člena določa različne pravne podlage za zakonito obdelavo osebnih podatkov. Obdelava je tako zakonita le in kolikor je za konkretni namen obdelave in konkretne osebne podatke izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

IP nadalje pojasnjuje, da ZVOP-2 vsebuje splošno določbo glede posredovanja osebnih podatkov umrlih posameznikov, in sicer drugi odstavek 9. člena ZVOP-2 določa, da lahko upravljavec podatke o umrlem posamezniku posreduje le tistim uporabnikom, ki so za obdelavo osebnih podatkov pooblaščeni z zakonom, in tistim uporabnikom, ki izkažejo pravni interes za uveljavljanje pravic pred subjekti javnega sektorja. Poseben položaj glede pridobivanja osebnih podatkov imajo ožji družinski člani oziroma dediči. IP dodaja, da se določbe 9. člena ZVOP-2 uporabljajo za osebne podatke umrlih posameznikov 20 let po njihovi smrti, če drug zakon ne določa drugače.

Vendar pa IP opozarja, da gre pri 9. členu ZVOP-2 za splošno, generalno določbo, medtem ko je posredovanje osebnih podatkov iz matičnega registra posebej urejeno v drugih določbah. Tako četrti odstavek 39. člena ZVOP-2 določa, da upravljavci določenih registrov, med drugim matičnega registra, na način, ki je določen za izdajo potrdila, posredujejo upravičencu, ki izkaže zakoniti interes za uveljavljanje pravic pred osebami javnega sektorja, naslednje osebne podatke: osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma stalni ali začasni naslov prebivališča v drugi državi, navedba lastnika ali uporabnika vozila, naslov za vročanje ali datum smrti posameznika, zoper katerega ali v zvezi s katerim uveljavlja svoje pravice. Omenjeni četrti odstavek 39. člena ZVOP-2 se tako uporablja le za omejen, izrecno naštet nabor podatkov. Za vse ostale podatke iz matičnega registra pa je treba upoštevati 29. člen Zakona o matičnem registru (Uradni list RS, št. 11/11 – UPB, 67/19; v nadaljevanju: ZMatR), ki v tretjem odstavku določa, da če vpisani ni več živ in v času svojega življenja ni izrecno prepovedal posredovanja svojih osebnih podatkov, imajo pravico do pridobitve njegovih osebnih podatkov osebe, ki izkažejo zakoniti interes za uporabo teh osebnih podatkov, osebe, ki so po zakonu, ki ureja dedovanje, njegovi zakoniti dediči prvega in drugega dednega reda, pa niso vnaprej pisno prepovedale posredovanja, skladno z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Za pridobitev izpiska ali potrdila iz matičnega registra umrlih je torej osnovni pogoj, da ta oseba v času svojega življenja ni izrecno prepovedala posredovanja svojih osebnih podatkov. V kolikor je ta pogoj izpolnjen, upravna enota izda izpisek ali potrdilo iz matičnega registra pod dvema nadaljnjima pogojema, in sicer, če prosilec izkaže zakoniti interes za uporabo osebnih podatkov in če ožji družinski člani temu ne nasprotujejo.

IP dodaja še, da ZVOP-2 vsebuje tudi posebne določbe glede posredovanja osebnih podatkov (39. - 41. člen). Skladno s prvim odstavkom 39. člena ZVOP-2 lahko osebe javnega sektorja posredujejo osebne podatke drugim osebam javnega sektorja ali drugim fizičnim ali pravnim osebam, če je za posredovanje dana pravna podlaga v skladu s 6. členom ZVOP-2, ter na podlagi zahteve iz prvega odstavka 41. člena tega zakona, razen če drug zakon določa drugače. Prejemnik podatkov sme osebne podatke obdelovati samo za namen, za uresničevanje katerega se mu posredujejo. Skladno s prvim odstavkom 41. člena ZVOP-2 zahteva za posredovanje osebnih podatkov vsebuje (če drug zakon ne določa drugače):

1.podatke o vlagatelju zahteve (za fizično osebo: osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča; za samostojnega podjetnika posameznika, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ter za pravno osebo: naziv oziroma firmo in naslov oziroma sedež in matično številko) ter podpis vlagatelja oziroma pooblaščene osebe;

2.pravno podlago za pridobitev zahtevanih osebnih podatkov;

3.namen obdelave osebnih podatkov oziroma razloge, ki izkazujejo potrebnost in primernost osebnih podatkov za dosego namena pridobitve;

4.predmet in številko ali drugo identifikacijo zadeve, v zvezi s katero so osebni podatki potrebni, ter navedbo organa ali drugega subjekta, ki obravnava zadevo;

5.vrste osebnih podatkov, ki naj se mu posredujejo;

6.obliko in način pridobitve zahtevanih osebnih podatkov.

Za dopustnost posredovanja osebnih podatkov morajo biti tako (poleg v prejšnjih odstavkih navedenih materialnopravnih pogojev) izpolnjeni tudi formalni pogoji iz prvega odstavka 41. člena ZVOP-2. Vsebina pisne zahteve je torej z ZVOP-2 točno določena. Vsaka zahteva mora vsebovati vse naštete elemente, sicer posredovanje ni upravičeno. Ob tem je treba upoštevati tudi načelo najmanjšega obsega podatkov, ki določa, da morajo biti pod pogojem, da obstaja pravna podlaga, osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Navedeno načelo pomeni, da je potrebno obdelovati (v konkretnem primeru posredovati) samo toliko osebnih podatkov posameznikov, kolikor je nujno potrebno za izpolnitev namena v konkretnem primeru.

IP sklepno ponovno poudarja, da v okviru neobvezujočega mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za dostop oziroma posredovanje osebnih podatkov, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določeno posredovanje podatkov zakonito. Konkretno presojo pa lahko oziroma mora opraviti izključno upravljavec osebnih podatkov (v konkretnem primeru upravna enota), ki nosi tudi odgovornost za tovrstno opravljeno presojo. IP se v mnenju ne more in ne sme postaviti v vlogo odločevalca (razsojevalca) v posameznih primerih in odločiti o upravičenosti posredovanja podatkov ali celo odrediti/prepovedati določenemu zavezancu posredovanje določenih podatkov.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil

Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca I

dr. Jelena Virant Burnik, Informacijska pooblaščenka