Jedro

V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, da se zaposlitev kandidata za policista ne šteje za pripravništvo. Po četrtem odstavku 5. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi se v napredovalno obdobje ne všteva čas pripravništva, kar je bila podlaga za izdajo izpodbijanih odločb tožene stranke, s katerima je bila dokončno zavrnjena zahteva tožnice, naj se ji delo v spornem času šteje v napredovalno obdobje. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da v navedenem času ni šlo za pripravništvo, je tožbenemu zahtevku iz naslova napredovanja utemeljeno ugodilo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo in sklepom odločilo: I. da se postopek ustavi glede dela tožbe, da je tožena stranka dolžna s posebno odločbo priznati tožeči stranki pravico do napredovanja v višji plačni razred ter da ji je dolžna priznati pravice v zvezi s plačo za višji plačni razred in ji po odvodu davkov in prispevkov izplačati razliko v plači s pripadajočimi obrestmi tudi za čas od 1. 4. 2016 do 30. 11. 2016 in od 1. 4. 2017 dalje; II. da se odločbi tožene stranke opr. št. ... z dne 11. 11. 2016 in opr. št. ... z dne 15. 2. 2017 kot nezakoniti razveljavita; III. da se ugotovi, da je tožeča stranka z dnem 1. 4. 2016 napredovala za en plačni razred in ji pravica do 25. plačnega razreda pripada od 1. 12. 2016 dalje; IV. da ji je tožena stranka dolžna v roku 8 dni obračunati razliko v plači od 1. 12. 2016 do 31. 3. 2017 z upoštevanjem 25. plačnega razreda ter ji izplačati premalo izplačano plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila. V V. točki izreka je zavrnilo del obrestnega zahtevka, v VI. pa je toženi stranki naložilo, da je dolžna tožeči stranki v 8 dneh povrniti stroške postopka v znesku 749,34 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega naslednjega dne po izteku roka do plačila.

2. Tožena stranka se pritožuje zoper ugodilni del sodbe, tj. zoper II., III., IV. in VI. točko izreka navedene odločbe, iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Navaja, da je sodišče napačno presodilo, da se obdobje od 3. 12. 2007 do 2. 6. 2008, ki je bilo predmet pogodbe o zaposlitvi z dne 26. 11. 2007, šteje za strokovno usposabljanje po četrtem odstavku 5. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi. Vztraja, da je šlo za pripravništvo, ki se izvzame iz napredovalnega obdobja. Iz pogodbe o zaposlitvi, ki je bila nato sklenjena za čas od 2. 6. 2008 dalje, izhaja, da je tožnica zaključila usposabljanje po programu in opravila izpit za izvajanje policijskih pooblastil ter da lahko šele od 3. 6. 2008 samostojno izvaja naloge policistke. Strokovno usposabljanje je možno le na področju, kjer delavec naloge že samostojno opravlja. Tožnica pred sklenitvijo pogodbe z dne 26. 11. 2007 ni imela delovnih izkušenj v Policiji. Sodišče se do vsebine usposabljanja sploh ni opredeljevalo, tudi ne do navedb in dokazov o mentorstvu in pripravniški plači v času usposabljanja. Tožnici je bil določen količnik v višini 1,61, kar znaša 70 % plače delovnega mesta policist v nazivu policist III (šifra ...). Da ne gre za pripravništvo, je ugotovilo predvsem na podlagi 67.b člena ZPol in 68. člena ZJU. Tožena stranka izpostavlja še določila ZJU, ki se nanašajo na pripravništvo, npr. 107. člen ZJU glede programa. Relevanten je tudi 45.a člen ZODPol. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe spremeni tako, da zahtevek zavrne, oziroma da izpodbijani del sodbe razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v navedeni določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo odločilna dejstva ter tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Strinja se z odločilnimi ugotovitvami in stališči sodišča prve stopnje.

6. Sodišče prve stopnje je pri svoji odločitvi upoštevalo sodno prakso v podobnih primerih (npr. Pdp 257/2017, Pdp 124/2018), v katerih je bilo že zavzeto stališče, da se zaposlitev kandidata za policista ne šteje za pripravništvo. Po četrtem odstavku 5. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi (Pravilnik, Ur. l. RS, št. 41/1994 in nasl.) se v napredovalno obdobje ne všteva čas pripravništva, kar je bila podlaga za izdajo izpodbijanih odločb tožene stranke, s katerima je bila dokončno zavrnjena zahteva tožnice, naj se ji delo v času od 3. 12. 2007 do 2. 6. 2008 šteje v napredovalno obdobje. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da v navedenem času ni šlo za pripravništvo, je tožbenemu zahtevku iz naslova napredovanja utemeljeno ugodilo.

7. Stranki sta 26. 11. 2007 sklenili pogodbo o zaposlitvi za delo kandidat za policista za varovanje zunanje meje Evropske unije, za določen čas od 3. 12. 2007 do 5. 5. 2008 in od 6. 5. 2008 do 2. 6. 2008, zaradi usposabljanja po Programu usposabljanja delavcev policije za varovanje zunanje meje EU in priprave na izpit za izvajanje policijskih pooblastil. Plača je bila določena v količniku 1,61. Pogodba torej ni bila sklenjena za opravljanje pripravništva, niti ni bila plača v njej določena v višini 70 % plače delovnega mesta policist (šifra ...). Dne 2. 6. 2008 sta stranki sklenili pogodbo o zaposlitvi, v kateri sta ugotovili, da je tožnica uspešno zaključila izobraževanje po navedenem programu in opravila izpit za izvajanje policijskih pooblastil. Pogodbo sta sklenili za določen čas od 3. 6. 2008 do 2. 6. 2013, za delo v skupini za varovanje državne meje, delovno mesto policistke - NDM. Za presojo pripravništva niso odločilne omenjene okoliščine mentorstva, programa ter izpita, četudi te institute vsebujejo tudi določbe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in nasl.) in Zakona o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS, št. 56/2002 in nasl.), ki se nanašajo na pripravništvo.

8. Po 120. členu ZDR (ki je veljal v času, ko je bila med strankama sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas) se z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti lahko določi, da sklene pogodbo o zaposlitvi kot pripravnik, kdor prvič začne opravljati delo, ustrezno vrsti in stopnji svoje strokovne izobrazbe, ter z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju. Po 122. členu ZDR mora delodajalec v času trajanja pripravništva pripravniku po programu zagotavljati usposabljanje za samostojno opravljanje dela. Z zakonom, drugim predpisom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se določi trajanje in potek pripravništva ter program, mentorstvo in način spremljanja in ocenjevanja pripravništva. Ob koncu pripravništva mora pripravnik opraviti izpit, ki je sestavni in zaključni del pripravništva in se opravlja pred iztekom pripravniške dobe. Podobne določbe vsebuje tudi ZJU. V 106. členu določa, da se za pripravnika sprejme oseba, ki prvič sklene delovno razmerje in se usposablja za opravljanje dela. Pripravnik se sprejme v delovno razmerje za določen čas trajanja pripravniške dobe. V 107. členu ZJU določa, da se pripravnik v času pripravniške dobe usposablja po določenem programu ter da mentor določi individualni program usposabljanja pripravnika, v katerem določi osebe, ki spremljajo delo pripravnika v posameznih obdobjih. Po končani pripravniški dobi izdelajo mentor in osebe, ki so spremljale pripravnikovo delo, pisna mnenja.

9. Tožnica ob zaposlitvi kot kandidatka za policistko še ni imela potrebnih znanj policista. Zaposlila se je ravno zato, da te pogoje pridobi. V pogodbi o zaposlitvi z dne 26. 11. 2007 je bila predvidena tudi možnost prenehanja delovnega razmerja že s 5. 5. 2008, če pred tem ne bo uspešno opravila praktičnega usposabljanja. Navedeno pa pojmovno izključuje možnost opravljanja pripravništva, saj mora delavec že izpolnjevati pogoje za opravljanje dela, za katerega se zaposli kot pripravnik.

10. Sodišče prve stopnje je utemeljeno poudarilo, da je v uvodu pogodbe o zaposlitvi z dne 26. 11. 2007 kot podlaga sklenitve naveden 67.b člen Zakona o policiji (ZPol, Ur. l. RS, št. 49/1998 in nasl.), ki se ne sklicuje na pripravništvo, pač pa določa, da se za opravljanje nalog varovanja zunanje meje EU in varovanja objektov, ki jih v skladu s predpisi varuje policija, lahko z osebo sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas do pet let, ki se lahko podaljšuje za enako časovno obdobje. Uvod pogodbe o zaposlitvi se sklicuje tudi na 68. člen ZJU, ki ureja sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, vendar pa v pogodbi o zaposlitvi ni natančneje določeno, za kateri primer gre (v 4. točki prvega odstavka je npr. določen primer - za opravljanje pripravništva ali druge podobne oblike teoretičnega in praktičnega usposabljanja). V 67.b členu ZPol je določeno tudi, da oseba v enem letu po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi opravi izpit za izvajanje policijskih pooblastil, sicer ji delovno razmerje preneha. Tudi Program usposabljanja delavcev policije za varovanje zunanje meje EU in priprave na izpit za izvajanje policijskih pooblastil (B4) se v uvodu sklicuje na 67.b člen ZPol, poleg tega pa tudi na 101. in 109. člen ZPol, iz katerih pa prav tako ne izhaja podlaga pripravništva. Tega (splošnega) programa tudi ni mogoče upoštevati kot program v smislu 107. člena ZJU, ki bi bil pripravljen posebej za pripravnika.

11. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je tožničino usposabljanje, ki se je sicer zaključilo z opravljanjem izpita, šteti kot teoretično in praktično usposabljanje, ki je eden od dopustnih razlogov za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki pa obenem ni izenačen s pripravništvom (4. točka prvega odstavka 68. člena ZJU). Usposabljanje je bil dolžan opraviti vsak kandidat za policista za varovanje zunanje meje.

12. Pritožba se neutemeljeno sklicuje na 45.a člen Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol, Ur. l. RS, št. 15/2013 in nasl.), ki določa pravice in obveznosti kandidatov za policiste, saj ta člen velja šele od 17. 12. 2016 (Ur. l. RS, št. 77/2016). Po tej določbi se s kandidati za policiste sklene pogodba o zaposlitvi za čas izobraževanja za poklic policista (prvi odstavek). Kandidati za policiste v času izobraževanja iz prejšnjega odstavka opravljajo pripravništvo in se usposobijo za samostojno delo policista (drugi odstavek). Po uspešno zaključenem izobraževanju policija s kandidatom za policista, brez javne objave ali javnega natečaja, sklene delovno razmerje za nedoločen čas (tretji odstavek). Policist iz prejšnjega odstavka mora v delovnem razmerju ostati najmanj še dvakrat toliko časa, kot je trajalo izobraževanje (četrti odstavek). Kandidat za policista, ki ne sklene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, ali policist, ki mu delovno razmerje preneha po njegovi volji ali krivdi pred rokom iz prejšnjega odstavka, mora policiji povrniti stroške izobraževanja (peti odstavek). Šteje se, da izpolnjuje pogoj glede obveznega usposabljanja za imenovanje v naziv policist, ki je zaključil izobraževanje za poklic policista, pri katerem so bile v izobraževalni program vključene vse vsebine, ki jih zakon, ki ureja sistem javnih uslužbencev, določa za obvezno usposabljanje za imenovanje v naziv (šesti odstavek). Tožena stranka neutemeljeno poudarja le drugi odstavek, ne pa celoten kontekst te nove ureditve, od katere tožničin primer po vsebini odstopa tudi po tem, da ni šlo za splošno izobraževanje policistov, ampak za usposabljanje za določene naloge, ter da s tožnico po končanem usposabljanju ni bilo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, pač pa za določen čas.

13. Pritožba neutemeljeno navaja, da tožnica ni uspela z 1/3 zahtevka, ker je delno umaknila tožbo glede dajatvenega zahtevka za 8 mesecev, ter da zato ni upravičena do vseh priglašenih stroškov. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo, da zaradi delnega umika obrestnega zahtevka in delnega umika tožbe, ki je predvsem posledica aneksa, ki ga je tožena stranka izdala šele po vložitvi tožbe, niso nastali posebni stroški postopka, zato je tožnici pravilno dosodilo priglašene stroške postopka.

14. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti tisti, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

15. Vsaka stranka krije svoje stroške postopka. Tožena stranka zato, ker s pritožbo ni uspela, tožnik zato, ker odgovor na pritožbo ni bil potreben za odločitev o pritožbi (prvi odstavek 154., 155. in 165. člena ZPP).