Jedro

Vprašanje, ali je inšpekcijski organ dolžan pred izdajo odločbe po drugem odstavku 153. člena ZGO-1 preveriti, ali je zemljišče, na katerem stoji neskladno zgrajeni objekt, vključeno v postopek priprave prostorskega akta (OPN), ne zahteva revizijske presoje, saj odgovor nanj daje že jasno besedilo drugega odstavka 153. člena ZGO-1. Glede na jasno zakonsko besedilo inšpektorju ni treba ugotavljati morebitnih možnosti za pridobitev spremenjenega gradbenega dovoljenja, ampak le dejstvo, ali je bilo ustrezno gradbeno dovoljenje pridobljeno.

Ker se inšpekcijski ukrep nanaša le na prizidek in dozidavo k stanovanjski hiši, revidentka pa ni pojasnila in izkazala, da živi prav v prizidku k stanovanjski hiši, je ta okoliščina ostala nepojasnjena.

V posledici tega tudi navedb o reševanju stanovanjskega problema ni mogoče sprejeti kot verjetno izkazanih. Zelo hude posledice kot pogoj za dovoljenost revizije zato niso izkazane.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožničino tožbo, vloženo zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Ljubljana, Inšpekcijske pisarne Zagorje, št. 06122-1181/2013/5-35204 z dne 18. 11. 2015. S to odločbo, izdano na podlagi drugega odstavka 153. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), je inšpekcijski organ: tožnici naložil odstranitev prizidka in dozidave tam navedenih dimenzij k stanovanjski hiši na tam navedenem naslovu; za objekt izrekel prepovedi iz 158. člena ZGO-1; tožnico opozoril, da bo v primeru neizpolnitve naložene obveznosti začet postopek prisilne izvršbe po drugih osebah ali s prisilitvijo; odločil, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep in da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. Inšpekcijski ukrepi temeljijo na ugotovitvi, da je bila 28. 1. 2010 tožnici izdana odločba zaradi neskladne gradnje (prvi odstavek 153. člena ZGO-1), s katero ji je bilo med drugim naloženo, da v roku 30 dni zaprosi za spremembo gradbenega dovoljenja, tožnica pa spremenjenega gradbenega dovoljenja ni pridobila niti se, glede na uradne podatke, pred pristojno upravno enoto ne vodi postopek za njegovo izdajo. Tožničino pritožbo zoper prvostopenjski akt je pritožbeni organ zavrnil z odločbo, št. 0612-310/2015-2 z dne 25. 7. 2016. 2. Tožnica (v nadaljevanju revidentka) je zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na vse tri točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Predlaga, naj Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi in izpodbijani akt odpravi ter zadevo vrne inšpekcijskemu organu v ponovni postopek. Podrejeno predlaga, naj Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva povračilo stroškov revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-11 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o njihovem izpolnjevanju na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne razlaga.2

5. Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR.

6. V obravnavani zadevi revidentka izpodbija odločbo, s katero ji je izrečen inšpekcijski ukrep odstranitve neskladne gradnje. Gre za obveznost, ki ni izražena v denarni vrednosti. Za tak izraz gre namreč le pri pravici do prejema določenega zneska in pri obveznosti plačati določen znesek. Pogoj za dovoljenost revizije po citirani določbi ZUS-1 zato ni izpolnjen.3

7. V skladu z 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje navedenega pogoja, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča.4

8. Vprašanje, ki ga navaja revidentka, teh zahtev ne izpolnjuje. Sprašuje namreč, ali je inšpekcijski organ dolžan pred izdajo odločbe po drugem odstavku 153. člena ZGO-1 preveriti, ali je zemljišče, na katerem stoji neskladno zgrajeni objekt, vključeno v postopek priprave prostorskega akta (OPN), s katerim naj bi se spremenila namembnost zemljišč, in v kateri fazi je ta postopek. Po presoji Vrhovnega sodišča to vprašanje ne zahteva revizijske presoje, saj odgovor nanj daje že jasno besedilo drugega odstavka 153. člena ZGO-1. Ta določa, da se inšpekcijski ukrep odstranitve neskladne gradnje izreče, če investitor gradnje, ki se je izvajala v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem, v roku enega meseca od izrečenega ukrepa ustavitve gradnje ne zaprosi za spremembo gradbenega dovoljenja ali če je njegova zahteva za spremembo zavrnjena ali zavržena. Glede na jasno zakonsko besedilo inšpektorju torej ni treba ugotavljati morebitnih možnosti za pridobitev spremenjenega gradbenega dovoljenja, ampak le dejstvo, ali je bilo ustrezno gradbeno dovoljenje pridobljeno.

9. Revidentka tudi ni izkazala izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

10. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 212/2008, X Ips 85/2009 in X Ips 148/2010) mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati. Če uveljavlja zelo hude posledice zaradi inšpekcijskega ukrepa po ZGO-1, jih mora v skladu z ustaljeno prakso Vrhovnega sodišča izkazati s posebej kvalificiranimi okoliščinami.5

11. Revidentka je navedla, da bi bila posledica izpodbijanega akta odstranitev stanovanjskega objekta, s katerim rešuje stanovanjski problem svoje štiričlanske družine, in da v lasti nima drugega objekta, v katerem bi lahko bivali. V njem je registrirano tudi podjetje "Avtobusni prevozi P., T. P., s. p.", ki pomeni poglavitni vir preživljanja njene družine in ki prav tako nima v lasti drugega objekta, kjer bi lahko registriralo svoj sedež. Poleg tega bi odstranitev objekta pomenila ogromno finančno škodo.

12. Te navedbe sicer predstavljajo splošno trditveno podlago, ki za izkazanost zelo hudih posledic ne zadoščajo. Z njimi revidentka zatrjuje dejstva, za katera ni predložila dokazov, hkrati pa ta dejstva iz izpodbijane sodbe ne izhajajo, npr. da ima družino, da gre za poglavitni vir preživljanja, da nosilec dejavnosti nima drugega premoženja. Ker se inšpekcijski ukrep nanaša le na prizidek in dozidavo k stanovanjski hiši, revidentka pa tudi ni pojasnila in izkazala, da živi prav v prizidku k stanovanjski hiši, je tudi ta okoliščina ostala nepojasnjena. V posledici tega tudi navedb o reševanju stanovanjskega problema ni mogoče sprejeti kot verjetno izkazanih. Take so tudi navedbe o finančni škodi, za katere revidentka prav tako ni predložila nobenih dokazov. Tako tudi ta pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan.

13. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo (89. člen ZUS-1).

K II. točki izreka:

14. Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Z novelo ZPP-E (Ur. l. RS, št. 10/2017) so bili črtani 83. člen in 86. do 91. člen ZUS-1 (drugi odstavek 122. člena ZPP-E). Ker je bila v obravnavanem primeru izpodbijana sodba sodišča prve stopnje izdana pred začetkom uporabe ZPP-E, to je pred 14. 9. 2017, se revizijski postopek konča po do tedaj veljavnem ZPP (tretji odstavek 125. člena ZPP-E) in posledično po dotedanjih določbah ZUS-1. 2 Razlogi za to so pojasnjeni v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015. 3 Enako sklepi Vrhovnega sodišča X Ips 100/2008, X Ips 233/2008, X Ips 115/2009, X Ips 407/2009, X Ips 264/2009, X Ips 494/2009, X Ips 503/2010, X Ips 182/2011 in drugi. 4 Npr. sklepi X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 423/2012 z dne 29. 11. 2012, X Ips 302/2013 z dne 13. 2. 2014 in drugi. 5 Glej odločbe Vrhovnega sodišča, kot npr: X Ips 225/2009, X Ips 407/2009, X Ips 375/2010, X Ips 387/2010 in X Ips 508/2010, X Ips 132/2013, X Ips 212/2014 in druge.