Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V skladu s prvim odstavkom 206. člena ZPP odredi sodišče prekinitev postopka v zakonsko določenih primerih, med ostalim tudi, če se je začel postopek za popoln ali delni odvzem poslovne sposobnosti stranki. Po ugotovitvi prvostopenjskega sodišča vodi Okrajno sodišče v Mariboru postopek postavitve tožnice pod skrbništvo. Pravilno je tudi pojasnilo v obrazložitvi sklepa, da se po uveljavitvi DZ odraslim osebam, ki niso sposobne skrbeti zase, za svoje pravice in koristi, ne odvzame več poslovne sposobnosti, temveč se jih postavi pod skrbništvo. S tem je izpolnjen zakonski pogoj za odreditev prekinitve postopka.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Tožnica je vložila zoper tožence tožbo za plačilo denarne odškodnine za pretrpljene duševne bolečine zaradi posega v njeno čast in dobro ime ter osebnostne pravice in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odredilo prekinitev postopka na podlagi 3. točke prvega odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).
2. Tožnica se zoper sklep pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga razveljavitev sklepa ter vrnitev zadeve v nadaljnje sojenje drugemu sodišču, zoper sodnico pa ukrepe skladno z ZKP. Navaja, da je sklep nezakonit, neustaven, protispisen in pomeni grobo kršitev njenih ustavnih in človekovih pravic, ker uvršča duševno zdravo in poslovno sposobno tožnico med odrasle osebe, ki niso sposobne skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Okrajno sodišče v Mariboru nima nikakršne pravne podlage niti pravice drugih sodišč obveščati o dogajanju v nepravdnih sodnih postopkih, ki so po zakonu tajni. Tudi ni razloga, da bi kdorkoli tožnici priskrbel tovrstni nepravdni sodni postopek, kaj šele skrbnika. Tožnica je duševno zdrava in poslovno sposobna, o čemer obstaja nešteto dokazov in prič. V zahtevi za izločitev sodnih izvedencev je izčrpno utemeljila, da je sodnica oba psihiatrična izvedenca imenovala samovoljno in nezakonito. Postopek N 121/2019, ki ga omenja izpodbijani sodni sklep, nima nikakršne zveze s tožnico, niti z njeno osebnostjo, niti z njenim duševnim zdravjem, temveč je le še en brutalno nezakonit poskus njenega utišanja in pravnega onemogočanja.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. V skladu s prvim odstavkom 206. člena ZPP odredi sodišče prekinitev postopka v zakonsko določenih primerih, med ostalim tudi, če se je začel postopek za popoln ali delni odvzem poslovne sposobnosti stranki. Po ugotovitvi prvostopenjskega sodišča vodi Okrajno sodišče v Mariboru v zadevi N 121/2019 postopek postavitve tožnice pod skrbništvo. Pravilno je tudi pojasnilo v obrazložitvi sklepa, da se po uveljavitvi Družinskega zakonika odraslim osebam, ki niso sposobne skrbeti zase, za svoje pravice in koristi, ne odvzame več poslovne sposobnosti, temveč se jih postavi pod skrbništvo.
5. S tem je izpolnjen zakonski pogoj za odreditev prekinitve postopka. Pritožbeni očitki o nezakonitosti sklepa ter grobih kršitvah tožničinih ustavnih in človekovih pravic, so zato neutemeljeni, na odločitev pa tudi ne morejo vplivati trditve o duševnem zdravju in poslovni sposobnosti tožnice ter o nezakonitem imenovanju obeh psihiatričnih izvedencev. ZPP določa obligatorno prekinitev postopka v določenih primerih, med katere sodi tudi začetek nepravdnega postopka postavitve pod skrbništvo.
6. Ker je sklep pravilen in zakonit, pritožba pa neutemeljena, jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).