Jedro

Tožnica v obravnavani zadevi od sodišča zahteva ureditev premoženjskih razmerij med zakoncema po pravilih družinskega prava. Za ureditev konkretnih vprašanj, ki se nanašajo na njun položaj družbenikov v d. o. o., pa se uporabljajo pravila korporacijskega prava. Pravice, ki jih imajo družbeniki pri upravljanju družbe in način njihovega uresničevanja se določijo z družbeno pogodbo. Z družbeno pogodbo je določeno, ali zastopniki delujejo posamično ali skupno. O spremembi družbene pogodbe družbeniki odločajo s sklepi, ki jih sprejmejo na skupščini (505. in 507. člen ZGD-1) in jih ne more nadomestiti sodišče s svojo odločbo. Tožnica tako v tem postopku napačno terja od sodišča odločitev o vprašanju, ki se nanaša na upravljanje družbe, ki ni stranka tega postopka ne na aktivni in ne na pasivni strani.

Denarna kazen (33. člen ZIZ) predstavlja izvršilno sredstvo v širšem pomenu. Njen smisel in namen je v tem, da se vpliva na voljo dolžnika v primerih, ko je uspeh izvršilnega postopka odvisen od ravnanj, ki so v oblasti samega dolžnika oziroma opustitev ravnanj, ki je v nasprotju z vsebino začasne odredbe. V obravnavani zadevi je prvostopenjsko sodišče tožencu prepovedalo odtujitev ali obremenitev njegovega poslovnega deleža v družbi A., d. o. o., in zaznambo prepovedi odtujitve ali obremenitve v sodnem registru. Po določilu prvega odstavka 482. člena ZGD-1 se za pridobitelja poslovnega deleža šteje tisti, ki je vpisan v sodni register. Odrejena zaznamba prepovedi razpolaganja s poslovnim deležem ima neposreden učinek oziroma takojšen vpliv na možnost poznejših vpisov v sodni register.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z začasno odredbo tožencu prepovedalo odtujitev ali obremenitev njegovega poslovnega deleža v družbi A., d. o. o., z zaznambo prepovedi odtujitve ali obremenitve v sodnem registru. Hkrati je zavrnilo tožničin predlog za izdajo začasne odredbe, po katerem naj se tožencu omeji in spremeni pooblastilo za zastopanje omenjene družbe tako, da jo lahko zastopa le skupno s tožnico, navedena omejitev pooblastila toženca za zastopanje družbe pa naj se vpiše v sodni register. Zavrnilo je tudi tožničin predlog, da se za primer kršitve začasne odredbe tožencu izreče denarna kazen v višini 10.000,00 EUR.

2. Tožnica je zoper zavrnilni del odločitve vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep v zavrnilnem delu spremeni tako, da v celoti ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe. Navaja, da imata obe stranki samostojno in neomejeno zastopanje družbe. Možno je, da bi toženec odjavil tožnico iz zavarovanja in bi ostala brez prihodkov, zdravstvenega zavarovanja in tudi brez dovoljenja za bivanje (stranki sta državljana Ukrajine). Meni, da sodišče ni uspešno zavarovalo morebitne bodoče terjatve tožnice. Zaključek sodišča, da ni koneksnosti s tožbenim zahtevkom, temelji na napačni uporabi materialnega prava. Tožničino izhodišče je, da sta poslovna deleža obeh pravdnih strank v družbi enaka. Toženec lahko kot samostojni zastopnik odtuji ali obremeni poslovni delež. Lahko sklene tudi pogodbo o prodaji nepremičnine. Kupnina bi prišla na TRR firme, ki bi jo toženec lahko nakazal na svoj zasebni bančni račun. Posredno pa bi s tem oškodoval tudi tožnico. Četudi bi pridobila dodatni poslovni delež, ta ne bi bil nič več vreden, ker družba ne bi imela premoženja. Samovoljo toženca je mogoče preprečiti zgolj na način, kot je predlagala tožnica. Gre za to, da se zavaruje premoženje družbe kot podlaga vrednosti poslovnemu deležu. Meni tudi, da bi denar nakazan na toženca delovalo odvračilno.

3. Toženec je v odgovoru na pritožbo predlagal njeno zavrnitev in potrditev sklepa sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu. Opozarja na stališče sodne prakse, po katerem v pravdi, v kateri se odloča o imetništvu (lastništvu) poslovnega deleža v družbi, ne odloča pa se o pravicah družbenikov, ki jih imajo pri upravljanju družbe, ni mogoče uspeti z začasno odredbo, s katero upnica uveljavlja upravljalske pravice, ki ji gredo kot soimetnici poslovnega deleža iz naslova skupnega premoženja. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da s predlagano omejitvijo oziroma ustanovitvijo skupnega poslovodenja ni mogoče učinkovito zavarovati terjatve.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožničinega predloga za izdajo začasne odredbe, da se tožencu omeji in spremeni pooblastilo družbe A., d. o. o., tako, da družbo lahko zastopa le skupaj s tožnico. Tožnica v obravnavani zadevi od sodišča zahteva ureditev premoženjskih razmerij med zakoncema po pravilih družinskega prava. Za ureditev konkretnih vprašanj, ki se nanašajo na njun položaj družbenikov v d. o. o., pa se uporabljajo pravila korporacijskega prava. Pravice, ki jih imajo družbeniki pri upravljanju družbe in način njihovega uresničevanja se določijo z družbeno pogodbo. Z družbeno pogodbo je določeno, ali zastopniki delujejo posamično ali skupno. O spremembi družbene pogodbe družbeniki odločajo s sklepi, ki jih sprejmejo na skupščini (505. in 507. člen Zakona o gospodarskih družbah, ZGD-1) in jih ne more nadomestiti sodišče s svojo odločbo. Tožnica tako v tem postopku napačno terja od sodišča odločitev o vprašanju, ki se nanaša na upravljanje družbe, ki ni stranka tega postopka ne na aktivni in ne na pasivni strani.

6. Pravilna pa je tudi odločitev o zavrnitvi tožničinega predloga, da se tožencu v primeru kršitve začasne odredbe izreče denarna kazen. Denarna kazen (33. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ) predstavlja izvršilno sredstvo v širšem pomenu. Njen smisel in namen je v tem, da se vpliva na voljo dolžnika v primerih, ko je uspeh izvršilnega postopka odvisen od ravnanj, ki so v oblasti samega dolžnika oziroma opustitev ravnanj, ki je v nasprotju z vsebino začasne odredbe. V obravnavani zadevi je prvostopenjsko sodišče tožencu prepovedalo odtujitev ali obremenitev njegovega poslovnega deleža v družbi A., d. o. o., in zaznambo prepovedi odtujitve ali obremenitve v sodnem registru. Po določilu prvega odstavka 482. člena ZGD-1 se za pridobitelja poslovnega deleža šteje tisti, ki je vpisan v sodni register. Odrejena zaznamba prepovedi razpolaganja s poslovnim deležem ima neposreden učinek oziroma takojšen vpliv na možnost poznejših vpisov v sodni register. Ker učinkuje neposredno, je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, da ni potreben še izrek denarne kazni.

7. Pritožba tožnice se tako izkaže na neutemeljeno, zato jo je bilo treba zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

8. Pravdni stranki sta predlagali povrnitev stroškov pritožbenega postopka. O teh bo odločalo s končno odločbo sodišče prve stopnje.