Razlog pritožničine odsotnosti z naroka je bil sicer zdravstvene narave, vendar ji (po njenem zatrjevanju) udeležbe ni preprečevala bolezen (ki je bila prej kronična kot akutna, torej ne nepredvidljiva in nenadna) ali poškodba, temveč nujno zdravljenje. Po oceni pritožbenega sodišča se to prilega upravičenemu razlogu za preložitev v smislu prvega (in ne drugega) odstavka 115. člena ZPP.
Strogo zahtevo iz drugega odstavka 115. člena ZPP v postopkih zaradi insolventnosti je treba razlagati tako, da v vseh primerih ni nujno predložiti ravno opravičila na predpisanem obrazcu, ampak je izjemoma mogoče dopustiti tudi druga primerljiva dokazila, zlasti kadar je bolezen ali poškodba nenadna.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
1.Sodišče prve stopnje je sklenilo začeti postopek osebnega stečaja nad dolžnico in je imenovalo upravitelja. Razložilo je, da je narok za začetek stečajnega postopka razpisalo trikrat, 6. in 27. 5. ter 24. 6. 2026. Dvakrat je ugodilo dolžničinemu predlog za preložitev, tretjič pa ga je zavrnilo. Dolžnica se je sklicevala na onkološke operacije in zdravljenje, ob nobeni priložnosti pa ni predložila zdravniškega opravičila na predpisanem obrazcu. Ob zadnjem vabljenju jo je sodišče posebej opozorilo, da bi bil preklic naroka lahko dopusten, le če bi bila njena bolezen nenadna in nepredvidljiva ter ji onemogočala prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Opozorilo jo je tudi na obveznost predložitve opravičila na predpisanem obrazcu. Pojasnilo ji je, da strankina pravica, da sodeluje na naroku, ni absolutna, in jo pozvalo, naj v primeru svoje zadržanosti z naroka, razpisanega za 24. 6. ob 2. uri, svojo navzočnost na njem zagotovi tako, da si postavi pooblaščenca. Toda na dan naroka je dolžnica nekaj po 10. uri po elektronski pošti znova prosila za preložitev za en teden, ker naj bi imela na tisti dan ob 13. uri na Onkološkem inštitutu v A. terapijo, te pa naj bi se določale sproti. Sodišče ji je odpisalo, da preklica ne bo; sklicevalo se je na zgoraj povzeti dopis, v katerem je tudi napovedalo, da ponovni prošnji za preklic ne bo ugodilo. V sklepu, ki se zdaj izpodbija s pritožbo, je še navedlo, da opravičilo ni bilo na predpisanem obrazcu. Glede načrta zdravljenja, ki ga je dolžnica sodišču poslala z elektronsko pošto, je tudi ugotovilo, da je datum 24. 6. 2026 prečrtan in dopisan nov, iz česar je sklepalo, da dolžnica na tisti dan ni imela terapije. Ob 11. uri je dolžnica sodišču znova pisala s prošnjo, da preloži uro naroka, ki se ga želi osebno udeležiti, in navedla, da je predložila uradno zdravniško potrdilo, ki ga je prejela od zdravnika. Sodišče ni sledilo "nobenemu izmed elektronskih poročil, saj niso bila ustrezno izkazana" (s čimer je mogoče razumeti, da razlogov za preklic dolžnica naj ne bi izkazala tako, kot je bilo treba, tj. s predpisanim obrazcem). Ocenilo je, da dolžnica postopek zavlačuje, kar posega v upničino pravico do učinkovitega sodnega varstva, ki ga ni dopustno po nepotrebnem odlašati. Na naroku je izvedlo dokaze, ki jih je predložila predlagateljica dolžničinega stečaja, dolžnice pa zaradi njene - po njegovem neopravičene odsotnosti - ni zaslišalo.
2.Dolžnica se pritožuje, da je bila prikrajšana za možnost obravnavanja pred sodiščem.
3.Pritožba je utemeljena.
4.Iz izpodbijanega sklepa ni povsem jasno razviden nosilni razlog. Ali zaključek o pritožničini neupravičeni odsotnosti temelji na ugotovitvi, da 24. 6. nazadnje niti ni imela termina za terapijo, ali na tem, da ga ni izkazala s predpisanim obrazcem, ali tem, da si ni postavila pooblaščenca. S slednjim razlogom je povezano, v izpodbijanem sklepu pa ne izčrpno povzeto, da je v spremnem dopisu k tretjemu vabilu sodišče pritožnico opozorilo, da bo ne glede na njeno morebitno opravičilo, četudi bo na ustreznem obrazcu, narok 24. 6. izvedlo tudi ob njeni nenavzočnosti. Kljub temu "šumu" glede nosilnega razloga (ali kombinacije razlogov) je izpodbijani sklep mogoče preizkusiti. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je prišlo do neutemeljenega posega v pritožničino pravico do sodelovanja pred sodiščem.
5.Pravilno je sicer izhodišče prvostopenjskega sodišča, da nekritična ugoditev strankinemu predlogu za preložitev naroka posega v pravico nasprotne stranke do učinkovitega sodnega varstva. A kadar je predlog zavrnjen s preostro razlago pogojev za preložitev, je v pravici do sodnega varstva prizadet predlagatelj preložitve, ki mu je bilo onemogočeno, da bi s svojim sodelovanjem prispeval k rešitvi zadeve. Med interesi nasprotnih strani je zato treba poiskati ustrezno ravnovesje glede na vse okoliščine. V nekaterih primerih ne bo pretirana zahteva, naj stranka, četudi ji udeležbo na naroku preprečujejo tehtni razlogi, omogoči izvedbo naroka z angažiranjem pooblaščenca. Vendar pa je drugače lahko v zadevi, kot je ta, kadar je potrebno strankino zaslišanje. Sodišče prve stopnje ni navedlo, da ta pritožničin dokazni predlog ne bi bil utemeljen, temveč je bil razlog neizvedbe zaslišanja ocena o strankini neupravičeni oziroma neopravičeni odsotnosti z naroka.
6.Za obravnavano zadevo je pomembno tudi razmerje med prvim in drugim odstavkom 115. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). ZPP se v insolvenčnih postopkih smiselno uporablja, kadar kakšnega vprašanja ne rešuje Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP; gl. prvi odstavek njegovega 121. člena). Prvi odstavek 115. člena se glasi: "Sodišče lahko preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to drugi upravičeni razlogi." Za to zadevo sta relevantni še prvi dve povedi drugega odstavka, ki se glasita: "Če stranka […] ne pride na narok zaradi zdravstvenih razlogov, lahko sodišče narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Oseba mora predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo." Po oceni pritožbenega sodišča se drugi odstavek zadevnemu primeru v bistvu ne prilega. Razlog pritožničine odsotnosti z naroka je bil sicer zdravstvene narave, vendar ji (po njenem zatrjevanju) udeležbe ni preprečevala bolezen (ki je bila prej kronična kot akutna, torej ne nepredvidljiva in nenadna) ali poškodba, temveč nujno zdravljenje. Termin terapije naj bi bil določen sproti, zaradi česar naj ne bi mogla priti na narok ali pravočasno poskrbeti za njegovo preložitev. Po oceni pritožbenega sodišča se to prilega upravičenemu razlogu za preložitev v smislu prvega (in ne drugega) odstavka 115. člena ZPP.
7.In še celo v primeru, da bi bilo treba uporabiti določbo drugega odstavka, bi bila odločitev o pritožbi enaka. Določbo o nujni predložitvi zdravniškega opravičila na predpisanem obrazcu iz druge povedi drugega odstavka 115. člena ZPP so ob uzakonitvi spremljali določeni pomisleki, med drugim glede trdote tega dokaznega pravila; to bi bilo v primerih, kadar zaradi nenadnosti bolezni ali poškodbe realno ni mogoče priskrbeti predpisanega opravičila, mogoče ublažiti z vrnitvijo v prejšnje stanje (A. Galič v L. Ude in A. Galič, urednika: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 4. knjiga, GV Založba in Uradni list RS, Ljubljana 2010, str. 95-97, zlasti tč. 1 in 5). Toda v postopkih zaradi insolventnosti ni vrnitve v prejšnje stanje (drugi odstavek 121. člena ZFPPIPP). Zato je treba strogo zahtevo iz drugega odstavka 115. člena ZPP v teh postopkih razlagati tako, da v vseh primerih ni nujno predložiti ravno opravičila na predpisanem obrazcu, ampak je izjemoma mogoče dopustiti tudi druga primerljiva dokazila, zlasti kadar je bolezen ali poškodba nenadna, ali kakor v tej zadevi, kadar se termin terapije določa "z danes na jutri". Takšna razlaga je skladna tudi z zahtevo po smiselni uporabi ZPP v insolvenčnih postopkih (prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP) ob upoštevanju, da je pravica do sodelovanja v postopku (do izjave, do kontradiktornosti) ena od najpomembnejših, posebej zajamčena z 22. členom Ustave Republike Slovenije in s 6. členom Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic.
8.Utemeljen je tudi pritožbeni razlog, da je zmotna ugotovitev, da pritožnica na dan naroka ni imela kemoterapije. Iz Načrta zdravljenja za naročilnico z dne 23. 6. 2026 izhaja, da je v natisnjenem datumu terapije 24. 6. 2026 številka 24 prečrtana in nato z roko ponovno zapisana. Pritožničino pojasnilo, da je navedeno prečrtanje pomenilo, da ni bil spremenjen datum terapije, ampak le ura (z 12. na 13.), se s tem dobro ujema, ugotovitev sodišča, da terapije ni bilo, pa ne.
9.Ker je obstajal upravičen razlog za preložitev naroka, je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi, izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). Napotki zanj smiselno izhajajo iz dosedanje obrazložitve.
-------------------------------
1Prej kot pri naroku za začetek stečajnega postopka bo lahko v zvezi z narokom za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti pomembno stališče Evropskega sodišča za človekove pravice iz sklepa z dne 2. 2. 2010 v zadevi Kabwe in Chungu proti Združenemu kraljestvu, da v nekazenskih zadevah sicer ni absolutne pravice, da je stranka navzoča na sojenju v lastni zadevi, izjemo pa pomeni omejena vrsta zadev, kot so tiste, v katerih sta osebni značaj in način življenja neposredno pomembna za zadevo ali v katerih je odločitev odvisna od strankinega vedênja. Prim. sicer še šesti odstavek 239. člena ZFPPIPP.
2V zadevi, kot je ta, bi osebni zdravnik tudi težko korektno izpolnil obrazec, v katerem bi moral obkrožiti, da je bodisi bolezen bodisi poškodba nenadna in nepredvidljiva in osebi onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku.