Jedro

O zaznambi sklepa o izvršbi v zemljiško knjigo odloča zemljiškoknjižno sodišče, ki v primeru, ko je vloženih več predlogov za izvršbo in izdanih več sklepov o izvršbi ob svoji odločitvi podeli vrstni red posameznim zastavnim pravicam oz. posameznim upnikom, upoštevaje določbe 44., 46. in 75. člena ZZK.

Izvršilno sodišče mora ob odločanju o poplačilu z vpogledom v zemljiško knjigo ugotoviti kakšen vrstni red imajo posamezni upniki oziroma posamezne zastavne pravice. Tako ugotovljenemu vrstnemu redu upniki ne morejo več ugovarjati v izvršilnem postopku, ampak le v matičnem, zemljiškoknjižnem postopku, po pravilih ZZK.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje iz kupnine 18.200.000,00 SIT po vrstnem redu poplačalo stroške izvršilnega postopka upnice S... banke, d.d. (v nadaljevanju: prva upnica) in upnika I...D... (v nadaljevanju: drugi upnik), nato pa terjatev prve upnice in del terjatve drugega upnika.

Zoper tak sklep se pravočasno pritožuje drugi upnik, ki predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pojasnjuje, da sodišče zmotno šteje, da ima prva upnica prednost pri poplačilu pred pritožnikom. Drugi upnik je vložil predlog za izvršbo 12.7.2000, sklep o izvršbi je bil izdan 4.10.2000, pravnomočen pa je postal 21.2.2001. Prva upnica pa je vložila predlog za izvršbo 21.6.2000, sklep je bil izdan 12.10.2000, pravnomočen pa je postal šele 22.5.2001. Sodišče prve stopnje zmotno meni, da se prednostna pravica pridobi z vložitvijo predloga za izvršbo na nepremičnino, saj je ralevanten dan, ko postane sklep o izvršbi pravnomočen. Izpodbijani sklep je torej v nasprotju s 170. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ; Ur. l. RS, št. 51/98 in 75/02) in 135. členom Stvarnopravnega zakonika.

Pritožba je utemeljena.

V skladu z določbo 170. člena ZIZ pridobi upnik zastavno pravico na nepremičnini z zaznambo sklepa o izvršbi na nepremičnino v zemljiški knjigi. Sodišče prve stopnje bi torej moralo ob odločanju o tem, kateri od dveh zastavnih upnikov ima prednost pri poplačilu, ugotoviti, kdaj je kateri od obeh upnikov pridobil zastavno pravico na nepremičnini. V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje sicer pojasnilo, da je prva upnica zastavno pravico pridobila 21.6.2000, drugi upnik pa 12.7.2000, vendar takšnega zaključka ni mogoče preizkusiti, saj sodišče prve stopnje ni pojasnilo, kaj je podlaga za takšni ugotovitvi, oz. kaj sporna datuma predstavljata. Podana je torej bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in 96/02) v zvezi s 15. členom ZIZ. Sodišče druge stopnje je zato v skladu z določbo 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo odločanje.

V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi določb ZIZ in Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK, Ur. l. RS, št. 33/95) o poplačilu upnikov ponovno odločiti. Pri tem bo moralo upoštevati, da o zaznambi sklepa o izvršbi odloča zemljiškoknjižno sodišče v (od izvršilnega postopka ločenem) zemljiškoknjižnem postopku. Zemljiškoknjižno sodišče je torej tisto, ki ob zaznambi sklepa o izvršbi podeli vrstni red pridobljeni zastavni pravici, in sicer ob spoštovanju določb 46., 44. in 3. odstavka 75. člena ZZK. Le v zemljiškoknjižnem postopku lahko upnik ugovarja zoper sklep zemljiškoknjižnega sodišča (in v njem dodeljen vrstni red zastavne pravice). Izvršilno sodišče bo torej moralo v ponovljenem postopku z vpogledom v zemljiško knjigo ugotoviti, kakšen vrstni red je spornima zastavnima pravicama podelilo zemljiškoknjižno sodišče, nato pa ponovno določiti o poplačilu upnikov.