Jedro

Pritožba zmotno meni, da predlagateljica in tudi mladoletni otroki, ki so bili ob psihičnem in fizičnem nasilju prisotni, niso bili žrtve nasilnih dejanj nasprotnega udeleženca.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženci sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom V N 133/2022 z dne 16. 3. 2022 nasprotnemu udeležencu za obdobje 12 mesecev od izdaje sklepa, to je do 18. 3. 2023, prepovedalo navezati stike s predlagateljico, z mladoletnimi otroki udeležencev, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in tudi preko tretjih oseb; vzpostaviti vsakršno srečanje s predlagateljico in mladoletnimi otroki, zadrževati se na razdalji, manjši od 200 m, od kateregakoli prebivališča, v katerem prebiva predlagateljica z mladoletnimi otroki, sedaj v Varni hiši; ter se zadrževati na razdalji, manjši od 200 m, od kateregakoli vrtca, ki ga obiskuje mladoletni sin in katerekoli šole, ki jo obiskuje mladoletna hčerka (v izreku pod točko I). Določilo je tudi denarno kazen v višini 500,00 EUR, če bo nasprotni udeleženec kršil izrečene ukrepe ter o povrnitvi stroškov postopka (v izreku pod točko III). Ukrepe je sodišče prve stopnje izreklo, ker je nasprotni udeleženec izvajal psihično in fizično nasilje nad predlagateljico, tudi v prisotnosti otrok.

2. Zoper sklep je nasprotni udeleženec vložil pritožbo iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom, da "pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter sklep razveljavi in predlog kot neutemeljen zavrne s stroškovno posledico". Izpostavlja, da ni izvajal ne fizičnega, psihičnega in ekonomskega nasilja nad predlagateljico in svojimi mladoletnimi otroki. Ves čas je za družino finančno skrbel, spoštoval je tudi vse do sedaj izrečene prepovedi približevanja. Prepričan je, da je učinkoval že ukrep, ki ga je izrekla policija ter da časovni okvir izrečenega ukrepa ne vzdrži testa sorazmernosti. Prepričan je, da izrečena prepoved vpliva na kvaliteto stikov otrok z njim ter da stikovanje, kot je sedaj določeno z začasno odredbo, ni v korist otroka ter izpostavlja, da otrok ne ogroža. Prepričan je, da izpodbijani sklep ne ponudi zanesljive podlage in ni mogoče pritrditi, da je časovni izrek prepovedi zaradi zagotovitve varnosti oškodovanke in otrok ustrezen. Prav tako ni utemeljenega razloga za sum, da nevarnost njegovega ogrožanja družine obstaja tudi v bodoče. 3. Predlagateljica se v odgovoru na pritožbo zavzema za potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zakon o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND)1 ureja začasno ureditev razmerij z izrekom nujnega ukrepa za varstvo pred nasiljem. Namen zakona je preprečevanje nasilja v družini in v ukrepih za odvrnitev nadaljnje škode. Svoj namen lahko doseže le, če je odločitev izdana v hitrem postopku in na hiter postopek napotuje določba 22.a člena ZPND, v kateri je govora o nujnem in prednostnem postopku.

6. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema dokazno oceno sodišča prve stopnje, saj jo je moč oceniti kot logično in življenjsko prepričljivo ter napravljeno v skladu z metodološkim napotilom iz 8. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

7. Pritožba zmotno meni, da predlagateljica in tudi mladoletni otroki, ki so bili ob psihičnem in fizičnem nasilju prisotni, niso bili žrtve nasilnih dejanj nasprotnega udeleženca. Iz celotnega dokaznega postopka izhaja prav nasprotno. Nasilje, katerega bi naj izvajal nasprotni udeleženec, je namreč potrjeno z izpovedbo predlagateljice, njene navedbe pa potrjujeta tudi pisni izjavi prič A. A. in B. B., vsi pa potrjujejo tudi, da se je to nasilje dogajalo v prisotnosti mladoletnih otrok.

8. Pritožbeno sodišče je zato prepričano, da je ocena sodišča prve stopnje, da je s stopnjo verjetnosti izkazano izvajanje nasilja nasprotnega udeleženca nad predlagateljico in njunima otrokoma in njihova ogroženost takšna, da le to utemeljuje tudi izrek predlaganih ukrepov po 19. členu ZPND. Iz poročila CSD z dne 12. 1. 2022, ki ga je izdelal strokovni team izhaja, da se predlagateljica počuti ogroženo, da je prestrašena, da ima v Sloveniji majhno podporno mrežo in zato se je skupaj s hčerkami morala umakniti na varno. Iz mnenja tudi izhaja, da so dne 21. 2. 2022 prejeli informacijo, da sta oče - nasprotni udeleženec in stric deklic brez predhodnega dogovora in priprave deklic prišla v vrtec in v šolo, zaradi česar sta bili zelo vznemirjeni in prestrašeni.

9. Pritrditi tudi je, da se nasprotni udeleženec ni udeležil naroka, podal tudi ni odgovora na predlog, torej ni podal nobenih navedb in trditev v fazi odločanja pred sodiščem prve stopnje, kar pomeni, da ni izpodbil trditev o nasilju in šele sedaj v pritožbi, to je po izvedbi kontradiktornega postopka, je nasprotni udeleženec podal trditve in predložil izjave prič, da ni izvajal nasilja nad predlagateljico in mladoletnimi otroki, vendar mu je pojasniti, da gre za prepozne navedbe in prepozne dokaze, ki jih v pritožbenem postopku ni mogoče upoštevati.

10. Nasprotni udeleženec v pritožbi tudi uveljavlja, da so bili ukrepi izrečeni za 12 mesecev, kar je najdaljše obdobje, ki ga določi sodišče po ZPND, smiselno se torej zavzema za izrek ukrepa za krajše obdobje, vendar ne navede nobenih konkretnih dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče oceniti, da trajanje ukrepa ni primerno določeno. Glede na okoliščine konkretnega primera pritožbeno sodišče ocenjuje, da je odločitev sodišča prve stopnje tudi v tem delu pravilna ter da je 12 mesečni rok okoliščinam primeren, saj je s tem v največjem obsegu zavarovano življenje in zdravje predlagateljice in mladoletnih otrok.

11. Sodišče prve stopnje je torej imelo zadostno podlago za izrek ukrepov po 19. členu ZPND, saj izvedeni dokazi tudi po prepričanju pritožbenega sodišča s stopnjo verjetnosti izkazujejo nasilje in poseg v ustavno varovane dobrine predlagateljice ter mladoletnih otrok udeležencev.

12. Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere opozarja pritožba, in ne kršitev, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 22.a člena ZPND ter 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP). Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

13. Ker nasprotni udeleženec s pritožbo ni bil uspešen, sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP), prav tako pa tudi predlagateljica sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, ker je v njem ponovila le svoje dosedanje navedbe, katere je že podala v postopku pred sodiščem prve stopnje (155. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

1 Ur. l. RS, št. 16/2008 s spremembami.