Jedro

Odgovor na vprašanje, kdo vse v konkretnem primeru pride v poštev kot dedič, je odvisen tudi od okoliščine, kdo je dedič po vdovi zapustnikovega sina. Slednje pomeni, da imamo opravka s predhodnim vprašanjem. Ali bo samo reševalo takšno vprašanje (ali ne), je v skladu s prvim odstavkom 206. člena ZPP (v zvezi s 163. členom ZD) v domeni sodišča.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 9. 6. 2017 odločilo: - da se zapuščinski postopek, ki je bil prekinjen do pravnomočnega zaključka zapuščinskega postopka po pokojnem V. G., rojenem ..., umrlem 2009, ki se vodi pred istim sodiščem pod opr. št. I D 118/2010, nadaljuje (1. točka izreka), - da se zapuščinski postopek prekine do pravnomočnega zaključka zapuščinskega postopka po pokojni I. M. G., rojeni ..., umrli 2014, ki se vodi pred istim sodiščem pod opr. št. I D 2066/2014 (2. točka izreka).

2. Zoper 2. točko izreka omenjenega sklepa se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje dedinja S. R. P., ki pritožbenemu sodišču predlaga, da ga v izpodbijanem razveljavi ter odloči, da se postopek nadaljuje. Meni, da pogoji za prekinitev postopka niso podani, prav tako, da je prekinitev v nasprotju z načelom hitrosti in ekonomičnosti postopka. Poudarja, da se bliža 10 let od vloge, ki jo je njena pravna prednica podala zaradi začetka predmetnega postopka. V vsem tem času sklep o dedovanju ni bil izdan, kar pomeni nerazumno dolgo dobo. V kolikor bo sodišče ob vsaki smrti dediča, katerih je v konkretni zadevi zaradi vstopnih pravic čedalje več, postopek prekinilo, do njegovega zaključka dejansko nikoli ne bo prišlo. Nadalje pojasnjuje, da je bil postopek po pokojnem G. V. zaključen, ker ni bilo premoženja, kot tudi zakaj ni podlage za prekinitev postopka zaradi smrti njegove žene. V kolikor bo namreč G. V. v tem zapuščinskem postopku kaj dedoval, bo to lahko predmet dednega postopka po njem. Po drugi strani pa je moč dediče po njem kot tudi po njegovih dedičih (torej tudi po I. M. G.) ugotoviti prav tako v konkretnem postopku. Zato ni pogojev za njegovo prekinitev. Poudarja, da ji kot dedinji ni omogočeno enakopravno upravljanje z zapuščino. Ta je bila v začasno upravljanje in uporabo izročena G. V., po njegovi smrti pa nov skrbnik zapuščine ni bil imenovan. Z vsem navedenim ji nastaja škoda.

3. Ostali dediči na pritožbo niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Kot je zapuščinsko sodišče to poudarilo v 2. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, je odgovor na vprašanje, kdo vse v konkretnem primeru pride v poštev kot dedič, odvisen tudi od okoliščine, kdo je dedič po vdovi zapustnikovega sina (V. G.) I. M. G. Slednje pomeni, da imamo opravka s predhodnim vprašanjem. Ali bo samo reševalo takšno vprašanje (ali ne), je v skladu s prvim odstavkom 206. člena ZPP1 (v zvezi s 163. členom ZD2) v domeni sodišča.3 Poleg tega je (kot je to prav tako pojasnilo sodišče prve stopnje) odločitev o prekinitvi predmetnega postopka tudi smotrna, saj zapuščinski postopek po pokojni I. M. G. še (oziroma že) teče. Prav zaradi sprejete (izpodbijane) odločitve pa se bo moč izogniti tudi morebitnim različnim rešitvam (odločitvam glede) tega istega vprašanja. Pritožba zgolj z (hipotetičnim) navajanjem, da bi bilo lahko z ozirom na sprejeto odločitev (ob smrti ostalih dedičev) takih prekinitev predmetnega zapuščinskega postopka v nadaljevanju še več, oziroma z omenjanjem njegovega trajanja, v nasprotno ne prepriča.4

6. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (druga točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami 2 Zakon o dedovanju, Uradni list SRS, št. 15/1976, s kasnejšimi spremembami 3 Glej V. Rijavec, Pravdni postopek : Zakon s komentarjem (redaktorja Lojze Ude in Aleš Galič), GV Založba in Uradni list, 2010, druga knjiga, str. 307. 4 Na drugi strani so pritožbene navedbe o nastajajoči škodi premalo konkretne. Tudi sicer ni videti prepričljivega razloga, zaradi katerega (nujnih) ukrepov, namenjenim preprečitvi nastanka škode, ne bi bilo moč predlagati že v času prekinitve predmetnega postopka.