Jedro

Sklep o izločitvi nedovoljenih dokazov se lahko izda do konca dokaznega postopka.

Taka določba je tudi logična, saj je treba marsikdaj posebej ugotavljati, ali je določen dokaz zares prepovedan in za njegovo izločitev ne more zadoščati golo zatrjevanje obrambe.

Izrek

Zahteva zagovornikov obt. A.H. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Zoper obt. A.H. in soobtožence je pred Okrožnim sodiščem v Kranju vložena pravnomočna obtožnica zaradi kaznivih dejanj neupravičenega prometa z mamili po 2. v zvezi s 1. odstavkom 196. člena KZ.

Z izpodbijanim sklepom je bila zavrnjena zahteva zagovornikov obt. A.H. za izločitev poklicnih sodnikov, predsednice in člana senata ter predsednice Okrožnega sodišča v Kranju, zaradi dvoma v njihovo nepristranost, torej iz razloga po 6. točki 39. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP).

Zagovorniki so dne 19.11.1998 zoper ta sklep vložili zahtevo za varstvo zakonitosti, dne 27.11. istega leta pa še dopolnitev zahteve, zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Navajajo, da je predsednik Višjega sodišča v Ljubljani nezakonito zavrnil njihovo zahtevo za izločitev sodnikov zaradi zmotnega stališča, da se po določbi 3. odstavka 340. člena ZKP lahko o zahtevi za ekskluzijo dokazov odloča do konca kazenskega postopka. Zaradi tega zmotnega stališča je zmotno ugotovil, da sodeči senat ni prekršil teh določb in zato ni ugodil zahtevi za izločitev sodnikov. Poklicna sodnika nista ukrepala na ugovor zagovornikov, da v spisu ni nekaterih listin, na katere se sklicuje obtožba. Predlagajo, da se izpodbijani sklep spremeni in se izločijo sodniki, za katere so zahtevali izločitev.

Vrhovni državni tožilec predlaga, da se zahteva za varstvo zakonitosti zavrne, ker ne navaja nobene bistvene kršitve določb kazenskega postopka.

Zahteva zagovornikov obt. A.H. za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Po določbah 2. in 3. točke 1. odstavka 420. člena ZKP se lahko vloži zahteva za varstvo zakonitosti zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 1. odstavka 371. člena ZKP, zaradi drugih kršitev določb tega zakona pa le, če so vplivale na zakonitost odločbe. Po določbi 1. odstavka 424. člena ZKP se Vrhovno sodišče omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi.

Po določbi 6. točke 39. člena ZKP sodnik ne sme opravljati sodniške dolžnosti, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Po določbi 1. odstavka 41. člena ZKP lahko izločitev zahtevajo tudi stranke. Na podlagi določb 42. člena istega zakona o izločitvi sodnika odloča predsednik istega sodišča, o predsedniku sodišča pa predsednik neposredno višjega sodišča. Glede izločitve predsednice Okrožnega sodišča v Kranju zahteva za varstvo zakonitosti sploh ničesar ne navaja, čeprav je bila zahtevana tudi njena izločitev in čeprav se še v zahtevi predlaga, da se izloči tudi njo. V tem delu zato zahteve za varstvo zakonitosti in izpodbijane sklepa niti ni mogoče preizkusiti.

Okoliščine, da sodišče ni reagiralo na opozorilo obrambe, da nekaterih listin, ki se nanje sklicuje obtožba, ni v spisu, zagovorniki v zahtevi za izločitev sodnikov niso navajali kot razlog, ki naj bi vzbujal dvom v nepristranost sodnikov. O tej okoliščini zato sklep nima razlogov. V bistvu se s tem uveljavlja nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, česar se s tem izrednim pravnim sredstvom ne more uveljavljati, pa tudi sicer temelji utemeljitev te okoliščine na nesmiselni domnevi, "da bo sodišče odločalo na podlagi listin, ki jih ni." Zmotna je trditev v zahtevi, da je stališče izpodbijanega sklepa, da se o zahtevi za ekskluzijo dokazov lahko odloči do konca kazenskega postopka: na drugi strani sklepa je navedeno, da se lahko sklep o izločitvi nedovoljenih dokazov izda do konca dokaznega postopka. Tako pa je tudi predpisano v 3. odstavku 340. člena ZKP glede zapisnikov o zaslišanju privilegiranih prič, ki so se odrekle pričanju na glavni obravnavi ter tudi drugih zapisnikov, ki bi morali biti izločeni na podlagi 3. odstavka 83. člena ZKP, če to še ni bilo prej storjeno. Taka določba je tudi logična, saj je treba marsikdaj posebej ugotavljati, ali je določen dokaz zares prepovedan in za njegovo izločitev ne more zadoščati golo zatrjevanje obrambe. Izpodbijani sklep izhaja torej iz pravilne razlage določb 3. odstavka 340. člena ZKP in je zato pravilen tudi njegov sklep, da jih sodeči senat ni kršil.