16.10.1997

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Alojza Ljubija iz Litije, ki ga zastopa Andrej Žabjek, odvetnik v Ljubljani, na seji dne 16.10.1997

s k l e n i l o :

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 14. člena Pravilnika o največjih mejah radioaktivne kontaminacije človekovega okolja (Uradni list SFRJ, št. 8/87) se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pobudnik navaja, da je 14. člen izpodbijanega pravilnika v nasprotju s pravico do zdravega življenjskega okolja iz 72. člena Ustave in z več določbami Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95 - odl. US in 1/96 - v nadaljevanju: ZVO). Člen 72 Ustave določa, da ima vsakdo v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja. Ta ustavna določba naj bi bila konkretizirana v četrtem odstavku 1. člena ZVO, po katerem je merilo vseh ravnanj in norm varstva okolja človekovo zdravje, počutje in kakovost njegovega življenja in preživetje, zdravje in počutje živih organizmov. Izpodbijani pravilnik naj bi v nasprotju s to določbo dovoljeval in omogočal povečanje radioaktivnih snovi v življenjskem okolju.

2.Pobudnik utemeljuje svoj pravni interes z dejstvom, da naj bi bilo na sosednjo parcelo prepeljano 50 kubičnih metrov radioaktivnega pepela iz toplarne v Ljubljani. Ta pepel naj bi vseboval radioaktivni element U-238, in to za 1, 57 krat več kot v naravnem okolju. Poleg tega naj bi vseboval tudi druge radioaktivne elemente (Ra226 in Pb-210) v količinah, ki so večje od naravnih. Zdravstvena inšpekcija naj bi bila to odložitev pepela dopustila prav na podlagi 14. člena izpodbijanega pravilnika. Člen 14 govori o največji meji radioaktivne kontaminacije gradbenega materiala za visoke gradnje. Na podlagi te določbe naj bi bil pobudnik dobil ob svoje bivališče pepel, ki vsebuje 110 odstotkov več radioaktivnih snovi kot naravna zemljišča, kar je po mnenju pobudnika že zdravju škodljivo.

Pravilnik naj bi bil v nasprotju z Ustavo in ZVO, ker ne dopušča prizadetim prebivalcem, da bi podajali svoja mnenja v primerih, ko gre za pretirano onesnaževanje okolja. To naj bi bilo v nasprotju s prvim odstavkom 7. člena ZVO. Radioaktivni pepel naj bi bil na sosednje zemljišče odložen na skrivaj, brez vednosti prebivalcev. Prav tako naj bi bil Pravilnik v nasprotju s prvim odstavkom 8. člena in s 15. členom ZVO, saj dopušča odlaganje radioaktivnih odpadkov kjerkoli in na katerikoli način, da le ne presega dovoljene mejne vrednosti. Pravilnik dopušča divje odlaganje radioaktivnih odpadkov. Pobudnik zato predlaga razveljavitev 14. člena izpodbijanega pravilnika.

3.Ministrstvo za okolje in prostor je kot nasprotni udeleženec v svojem odgovoru navedlo, da izpodbijani pravilnik predpisuje največje meje radioaktivne kontaminacije človekovega okolja. Pri tem omejuje tudi sevanje v bivalnem okolju, tj. postavlja meje radioaktivne kontaminacije gradbenega materiala, iz katerega so sezidane stavbe (14. člen). V primeru pobudnika naj ne bi šlo za gradbeni material, pač pa za odloženi pepel, ki vsebuje naravne radionukleotide uranove razpadne vrste. Tu gre za odložene odpadne snovi s tehnološko povišano naravno radioaktivnostjo, kar pa naj bi urejal povsem drug pravilnik - Pravilnik o načinu zbiranja, evidentiranja, obdelave, hrambe, dokončne odložitve in izpuščanja radioaktivnih odpadnih snovi v človekovo okolje (Uradni list SFRJ, št. 40/86). Ta v 30. členu določa, da se radioaktivne odpadne snovi "smejo odlagati na mestih, prekritih z glino ali drugim nepropustnim materialom. Odložene radioaktivne snovi se prekrijejo s plastjo zemlje, ki se skupaj z njeno okolico rekultivira tako, da se prepreči raznašanje prahu in odnašanje nasutega materiala". Ob tem Ministrstvo za okolje in prostor pripominja, da je iz podatkov, ki jih navaja pobudnik, razvidno, da pri odloženem materialu v soseščini pobudnika ne gre za radioaktivne snovi niti za radioaktivne odpadne snovi (2. in 3. člen navedenega pravilnika). Zato menijo, da je pobuda neutemeljena.

B.

4.Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94, v nadaljevanju: ZUstS) v 24. členu določa, da lahko da pisno pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti vsakdo, ki izkaže svoj pravni interes. Pravni interes je izkazan, če predpis, ki ga pobudnik izpodbija, neposredno posega v njegove pravice, pravni interes ali pravni položaj. Pobudnik navaja, da je bil na podlagi izpodbijanega člena v soseščini njegove hiše odložen radioaktivni pepel, ki s tem povečuje radioaktivnost njegovega življenjskega okolja. Vendar pa pri tem izpodbija določbo pravilnika, ki govori o največjih mejah radioaktivne kontaminacije gradbenega materiala, ki se uporablja v visoki gradnji.

C.Izpodbijani člen 14. Pravilnika namreč določa mejne vrednosti radioaktivne kontaminacije gradbenega materiala, ki se uporablja v visoki gradnji. Iz pobudnikovih trditev je razvidno, da v njegovem primeru ne gre za gradnjo z radioaktivnim materialom, pač pa za odlaganje pepela s povečano radioaktivnostjo. Te vrste aktivnosti pa z izpodbijano določbo niso urejene. Odlaganje radioaktivnih snovi namreč ureja že navedeni Pravilnik o načinu zbiranja, evidentiranja, obdelave, hrambe, dokončne odložitve in izpuščanja radioaktivnih snovi v človekovo okolje. Zato bi se tudi v primeru, da bi Ustavno sodišče izpodbijani člen razveljavilo, pobudnikov pravni položaj ne spremenil. Pobudnik zato nima pravnega interesa za sprožitev postopka. Ustavno sodišče je zato njegovo pobudo zavrglo.

5.Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, dr. Janez Šinkovec, Franc Testen in dr. Lojze Ude. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k: dr. Lovro Šturm