Jedro

Dokazni predlog, ki ni bil očitno neutemeljen, neprimeren ali nebistven, je sodišče prve stopnje nepravilno zavrnilo z razlago, da bi zakonita zastopnika strank itak potrdila tisto, kar stranki v zvezi s spornim dejstvom glede dogovorjene vrednosti nadomestne izpolnitve trdita.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje v celoti razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 1 v celoti v veljavi tako, da mora tožena stranka tožeči stranki plačati glavnico v višini 2.759,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 1.800,00 EUR od 14.6.2009 in od zneska 959,56 EUR od 16.12.2009 ter izvršilne stroške v znesku 131,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.12.2009 dalje, vse v osmih dneh. Poleg tega je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodno odločbo tudi ugotovilo, da ne obstoji toženčeva terjatev v višini 1.800,00 EUR, poleg tega pa je še odločilo, da mora tožena stranka povrniti tožeči stranki pravdne stroške v višini 655,30 EUR v osmih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

Zoper to sodbo se je po svojem pooblaščencu pritožila tožena stranka, ki je v pritožbi navedla, da sodišče pritožbe z dne 3.4.2013 ni štelo kot pritožbe, ampak kot napoved pritožbe, in sicer je toženi stranki vročilo nov odpravek sodbe, ki pa je glede obrazložitve v celoti enak izvodu, ki ga je tožena stranka prejela 26.3.2013. 19.4.2013 je tožena stranka prejela dopis sodišča o tem, da naj bi prišlo do administrativne napake pri pošiljanju sodbe, ker je bil poslan izvod z napačnim pravnim poukom, tožena stranka zato ponovno vlaga to pritožbo proti sodbi naslovnega sodišča z dne 6.3.2013. Prav tako je sodišče prve stopnje nepravilno štelo, da je terjatev tožeče stranke prenehala z izvenpravdnim pobotom, kar pa ni res. Tožena stranka je v svoji pripravljalni vlogi navajala, da dogovor o poplačilu dolga z izročitvijo stvari predstavlja dogovor o nadomestni izpolnitvi, saj sta se pravdni stranki dogovorili, da bo tožena stranka namesto, da bi tožeči stranki plačala dolgovani znesek, tožeči stranki izročila dogovorjena stroja. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe ni jasna pravna podlaga odločitve naslovnega sodišča, ker enkrat sodišče navaja, da gre za izvenpravdno pobotanje in je zaradi tega dokazno breme na toženi stranki, drugič pa da gre za nadomestno izpolnitev, ki jo tožena stranka s pisno izjavo ne more enostransko izpodbijati. Med pravdnima strankama ni sporno, da sta se dogovorili za nadomestno izpolnitev, ki je v tem, da tožena stranka svojo obveznost poplačila dolga po računu štev. 9089 poplača s tem, da tožeči stranki izroči svoje lastne stvari, in sicer konkretno dvigalo in stroj za brušenje. Tožeča stranka je navajala, da sta se glede cene dvigala stranki dogovorili za 2.500,00 EUR +DDV in je v dokaz svojih navedb predlagala zaslišanje E.O. in zaslišanje M.S. Dokazno breme glede cene v višini 2.500,00 EUR + DDV je zaradi tega na tožeči stranki. V tej zvezi pa zaslišana priča M.S. izpovedal, da ni bil prisoten pri dogovarjanju o višini cene za sporne stroje. Po drugi strani pa je tožena stranka navajala, da sta se stranki glede cene dvigala dogovorili za znesek 4.000,00 EUR +DDV in da sta bili pri tem dogovoru sami in v dokaz navedenega predlagala svoje zaslišanje. Naslovno sodišče je ocenilo, da bi tožena stranka s svojim zaslišanjem potrdila zgolj svoje dosedanje navedbe in zaradi tega zaslišanja ni izvedlo. Ker tega ni storilo, je po oceni tožene stranke storilo bistveno kršitev določb postopka. Glede na dogovor o nadomestni izpolnitvi to posledično pomeni, da se zamudne obresti ne bodo obračunale in tožeča stranka tudi do njihovega poplačila ni upravičena.

Pritožba tožene stranke je utemeljena.

V konkretnem primeru je predmet pritožbenega izpodbijanja sodba, s katero je bil na prvi stopnji končan postopek v sporu majhne vrednosti. To sodbo pa se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (458. člen v zvezi s 480. členom ZPP), kar pomeni, da pritožbeni očitek (ki sicer drži) v zvezi z napačnim pravnim poukom in prakso pošiljanja odpravkov sodb v postopkih majhne vrednosti v nasprotju s procesno zakonodajo kot relativna bistvena postopkovna kršitev ni pravno relevanten pritožbeni razlog. Po oceni pritožbenega sodišča pa obravnavana pritožba upravičeno opozarja, da je sodišče prve stopnje v predmetni zadevi kršilo strankino pravico do izjavljanja, ko ni izvedlo dokaza z zaslišanjem strank, ki je bil predlagal za dokazovanje dejstva (ali sta se stranki dogovorili, da se terjatev tožeče stranke zapre z nadomestno izpolnitvijo – izročitev stvari v vrednosti 4.000,00 EUR + DDV ali v vrednosti 2.500,00 EUR + DDV), ki je za odločitev v obravnavani zadevi usodnega pomena. Ta dokazni predlog, ki ni bil očitno neutemeljen, neprimeren ali nebistven, je namreč sodišče prve stopnje nepravilno zavrnilo z razlago, da bi zakonita zastopnika strank itak potrdila tisto, kar stranki v zvezi s spornim dejstvom glede dogovorjene vrednosti nadomestne izpolnitve trdita. Takšno postopanje sodišča prve stopnje pa tudi po oceni pritožbenega sodišča predstavlja bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sporna dejstva, ki so pomembna za odločitev, lahko sodišče ugotovi tudi z zaslišanjem strank (257. člen ZPP). To pa pomeni, da je zelo pomembno ločevanje strankinih navedb od njene izpovedbe, upoštevaje ob tem tudi načelo proste dokazne ocene iz 8. člena ZPP.

Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in v celoti razveljavilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje ter zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje. V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje glede ugotavljanja omenjenega spornega dejstva dopolniti dokazni postopek (in izvesti predlagane personalne dokaze) in nato vnovič sprejeti meritorno odločitev.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.