Jedro

Vsaka kršitev dolžnikovih obveznosti - brez upoštevanja okoliščin konkretnega primera - še nima značilnosti nevestnega ali nepoštenega ravnanja, ki bi imelo za posledico nedovoljenost odpusta obveznosti. Zgolj zaradi pred 19 leti prijavljene terjatve v stečajnem postopku, ki je dolžnik v postopku osebnega stečaja ni navedel kot del svojega premoženja, kar je življenjsko logično pojasnil in opravičil s tem, da je na terjatev zaradi poteka časa in svojega zdravstvenega stanja pozabil, dolžniku ni mogoče očitati izigravanja zakona in / ali upnikov niti ni mogoč zaključek, da je zavestno (namenoma) pozabil navesti priznano terjatev (na račun katere ni prejel nobenega izplačila).

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor proti odpustu obveznosti, ki ga je 29.4.2021 vložil upnik A. A. 2. Zoper navedeni sklep se je pritožil upnik in predlagal spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugovoru proti odpustu obveznosti ugodi.

3. Na pritožbo je odgovoril upravitelj, ki je vztrajal pri navedbah, podanih v postopku na prvi stopnji. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ponovno odločalo o številnih ugovorih upnika proti odpustu obveznosti. Vse ugovore, vključno z ugovorom, da je dolžnik zamolčal terjatev, ki mu je bila priznana v stečajnem postopku St 0000/2008, je zavrnilo. Upnik v pritožbi (ponovno) ponavlja razloge, ki jih je navajal že v postopku na prvi stopnji. Na njegove navedbe je (že dvakrat) pravilno odgovorilo sodišče prve stopnje. Višje sodišče se zaradi tega do posameznih upnikovih ponavljajočih se pritožbenih navedb ne bo posebej opredeljevalo.

5. Glede ugovora, da je dolžnik zamolčal terjatev, ki mi je bila priznana v stečajnem postopku St 0000/2008, je sodišče prve stopnje skladno z navodili v sklepu Cst 372/2021 z dne 28.9.2021 presojalo okoliščine, zaradi katerih dolžnik v tem postopku ni navedel te terjatve. Pravilno je upoštevalo časovni vidik nastanka dolžnikove terjatve, ki je bila dolžniku priznana pred več kot 19 leti. Ob upoštevanju dolžnikovega zdravstvenega stanja (dolžnik je bil v letih 2017 in 2020 operiran zaradi možganskega tumorja, šele decembra 2020 pa je zaključil z obsevanjem na ..., kar je izkazal z zdravniškima izvidoma z dne 9.6.2021 in 14.6.2021) ter terapije, ki jo prejema, in njenih stranskih učinkov (možna nezaželena učinka zdravila sta tudi izguba spomina in oslabljen spomin – pozabljivost), je sledilo dolžnikovemu pojasnilu, da priznane terjatve ni navedel, ker je nanjo pozabil, na kar sta zlasti vplivala njegova bolezen in terapija, kot tudi potek časa. Zaključilo je, da dolžnik ni zavestno opustil navedbe prijavljene in priznane terjatve v stečajnem postopku St 0000/2008, in ni sledilo upnikovim navedbam, da dolžnik na terjatev ni mogel pozabiti in je bil z njo seznanjen, saj je bil v družbi B. poslovodja. Sodišče prve stopnje je dodatno pojasnilo, da četudi je bil dolžnik res poslovodja in je bil s terjatvijo seznanjen (česar dolžnik niti ne taji), sta že opisano slabo zdravstveno stanje in negativni učinki terapije pri dolžniku povzročila težave s spominom, ki so pripeljali do tega, da je dolžnik terjatev v stečajnem postopku pozabil navesti kot del svojega premoženja.

6. Višje sodišče zaključke izpodbijanega sklepa potrjuje kot pravilne. Čeprav drži pritožbeni očitek, da sodišče nima strokovnega znanja za presojo zdravstvenih težav dolžnika, pa ne gre spregledati, da je bil dolžnik v letih 2017 in 2020 operiran zaradi možganskega tumorja, šele decembra 2020 pa je zaključil z obsevanjem na ... (kar je izkazal z zdravniškima izvidoma). Dolžnik prejema terapijo, za katero sta listinsko izkazana možna nezaželena učinka – izguba spomina in oslabljen spomin (pozabljivost). Ničesar od navedenega upnik ne izpodbija.

7. Namen odpusta obveznosti je poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogočiti, da preneha tisti del njegovih obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja ali ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja (prvi odstavek 399. člena ZFPPIPP). (Zgolj) jezikovna razlaga določb ZFPPIPP, ki se nanašajo na razloge, zaradi katerih odpust obveznosti ni dovoljen, za kakršno se zavzema upnik (in mu načeloma pritrjuje tudi upravitelj), sicer govori v prid pritožbenemu stališču, da že vsaka kršitev določil ZFPPIPP pomeni ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP. Kljub temu pa ne gre spregledati, da je namen določb ZFPPIPP, ki se nanašajo na razloge, zaradi katerih odpust obveznosti ni dovoljen, v izigravanju zakona in / ali upnikov, česar pa v konkretnem primeru ni zaslediti. Življenjsko nelogično je namreč, da bi dolžnik zavestno ogrozil možnost odpusta obveznosti zaradi zamolčanja pred 19 leti prijavljene terjatve (ki mu je bila priznana v višini 7.653,15 EUR, pri čemer mu je s prvo splošno razdelitvijo pripadalo 1.515,79 EUR), še zlasti, ker od priznane terjatve v vseh teh letih tudi sicer ni imel nobene koristi.

8. Navedeno pomeni, da vsaka kršitev dolžnikovih obveznosti – brez upoštevanja okoliščin konkretnega primera – še nima značilnosti nevestnega ali nepoštenega ravnanja, ki bi imelo za posledico nedovoljenost odpusta obveznosti. Zgolj zaradi pred 19 leti prijavljene terjatve v stečajnem postopku, ki je dolžnik v postopku osebnega stečaja ni navedel kot del svojega premoženja, kar je življenjsko logično pojasnil in opravičil s tem, da je na terjatev zaradi poteka časa in svojega zdravstvenega stanja pozabil, dolžniku ni mogoče očitati izigravanja zakona in / ali upnikov niti ni mogoč zaključek, da je zavestno (namenoma) pozabil navesti priznano terjatev (na račun katere ni prejel nobenega izplačila). Pritožbeni očitek, da je dolžnik ravnal nepošteno in nevestno, je zato tudi po zaključku višjega sodišča neutemeljen.

9. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Ker je ugotovilo, da izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni, niso pa podane niti kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).