Jedro

Ker sodišče prve stopnje ni navedlo razlogov, zakaj je predložena izjava o premoženjskem stanju tožene stranke izpolnjena nepopolno, izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih. Zato ima pomanjkljivost, zaradi katere se ne more preizkusiti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom I Pg 51/2011 z dne 20. 9. 2012 ob sklicevanju na 108. in 180. člen ZPP izreklo: Zavrže se predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks za pritožbo z dne 28. 8. 2012. V obrazložitvi sklepa je sodišče prve stopnje najprej povzelo določbe prvega odstavka 168. člena in prvega odstavka 108. člena ZPP ter prvi do tretji odstavek 12. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1). Nato pa je zapisalo, da tožena stranka ob vložitvi pritožbe podanemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks za pritožbo ni priložila izjave o premoženjskem stanju. Zato jo je s sklepom I Pg 51/2011 z dne 28. 8. 2012 pozvalo k dopolnitvi predloga. Ker je bil cit. sklep vročen pooblaščencu tožene stranke 4. 9. 2012, se je rok za dopolnitev predloga iztekel 19. 9. 2012. Ker pa tožena stranka v roku ni predložila popolno izpolnjene izjave o premoženjskem stanju, tako da bi zadostila procesnim pogojem za obravnavanje njenega predloga, ga je zavrglo.

Tožena stranka z 10. 10. 2012 pravočasno vloženo pritožbo (s prilogama B 6 in 7) izpodbija sklep sodišča prve stopnje v celoti iz vseh (treh) pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

V obrazložitvi pritožbe tožena stranka navaja, da je sodišče prve stopnje prezrlo, da je z vlogo z dne 19. 9. 2012 (B 6) s priloženo izjavo o premoženjskem stanju (B 7) dopolnila predlog za oprostitev plačila sodnih taks.

Pritožbi je bilo ugoditi.

Katera bistvena kršitev določb pravdnega postopka (339. člen v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP) naj bi bila v postopku na prvi stopnji podana, ni tožena stranka v pritožbi ne navedla in ne obrazložila.

Toda podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz štirinajste točke drugega odstavka 339. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, na katero pazi sodišče druge stopnje že po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).

Ker tožena stranka v 28. 8. 2012 vloženi delni pritožbi zoper sodbo na podlagi pripoznave (in sklep sodišča) prve stopnje I Pg 51/2011 z dne 12. 7. 2012 podanemu predlogu za oprostitev plačila oziroma obročno plačilo sodnih taks ni priložila pisne izjave o svojem premoženjskem stanju (na predpisanem obrazcu), jo je sodišče prve stopnje s sklepom I Pg 51/2011 z dne 28. 8. 2012 pravilno po prvem odstavku 108. člena ZPP pozvalo, da v roku 15 dni dopolni predlog tako, da mu predloži pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju na obrazcu ZST-1, ter ga po petem odstavku 108. člena ZPP tudi pravilno opozorilo, da bo njen predlog, če ga v danem roku ne bo dopolnila, zavrglo.

Ker je bil ta sklep sodišča prve stopnje pooblaščencu tožene stranke vročen 4. 9. 2012, se je v njem določen 15-dnevni rok iztekel s pretekom 19. 9. 2012 (drugi odstavek 111. člena ZPP).

Tožena stranka je z 19. 9. 2012 vloženo vlogo pravočasno dopolnila “... predlog za taksno oprostitev s pisno izjavo o premoženjskem stanju.” (B 5).

Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da “... je prezrlo, da je tožena stranka dne 19. 09. 2012 dopolnila predlog za taksno oprostitev z vlogo z dne 19. 09. 2012 s priloženo izjavo o premoženjskem stanju.” Kot je razvidno iz povzete obrazložitve izpodbijanega sklepa, sodišče prve stopnje ni zavrglo “predloga tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks za pritožbo z dne 28. 8. 2012” zato, ker tožena stranka ne bi v roku predložila izjave o (svojem) premoženjskem stanju, temveč zato, ker naj predložena izjava o premoženjskem stanju tožene stranke ne bi bila izpolnjena tako popolno, da bi zadostila procesnim pogojem za obravnavanje njenega predloga. Toda ob cit. skopi obrazložitvi sodišče prve stopnje ni navedlo razlogov, zakaj je predložena izjava o premoženjskem stanju tožene stranke izpolnjena nepopolno, če pa je tožena stranka samostojni podjetnik (s. p.), torej fizična oseba (šesti odstavek 3. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1)), če je predložena izjava o premoženjskem stanju tožene stranke izpolnjena na predpisanem obrazcu (ZST-1 (tretji odstavek 12. člena ZST-1)) in če je tožena stranka izpolnila vse (prve) tri strani izjave o premoženjskem stanju, ki se nanašajo na podatke o vlagatelju – fizični osebi (toženi stranki) ter o njegovem (njenem) materialnem stanju. Izpolnjena ni le četrta stran izjave o premoženjskem stanju, ki pa za odločanje o obravnavanem predlogu tožene stranke niti ni pomembna; nanaša se namreč na podatke o materialnem stanju vlagatelja – pravne osebe. Ker tako izpodbijani sklep sodišča prve stopnje nima razlogov o za odločitev odločilnih dejstvih, ima pomanjkljivost, zaradi katere se ne more preizkusiti.

Glede na tako stanje stvari je bilo treba pritožbi ugoditi, in ker pritožbeno sodišče navedene kršitve postopka glede na njeno naravo ter zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe (25. člen Ustave RS) ne more samo odpraviti, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (tretja točka 365. člena, prvi odstavek 354. člena in prvi odstavek 366. člena ZPP).

V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo ob ponovnem odločanju o cit. predlogu tožene stranke še enkrat vestno in skrbno (dokazno) oceniti predloženo izjavo o premoženjskem stanju tožene stranke, nato pa na (pravilno in popolno) ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabiti materialno pravo. Omenjeno bistveno kršitev določb pravdnega postopka pa bo moralo odpraviti tako, da bo v svoji odločbi navedlo jasne in med seboj združljive vse razloge o za odločitev odločilnih dejstvih. Pritožbeno sodišče pri tem še opozarja, da tožena stranka ni predlagala le oprostitve plačila sodnih taks, ampak tudi njihovo obročno plačilo.