Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da toženka postopka ocenjevanja ni kršila in da je tožniku utemeljeno podala oceno dobro, pri čemer je upoštevala zlasti njegovo neupoštevanje navodil (neuporaba službenih oblačil, glušnikov, namestitev v objektu, predvidenem za rušenje) in nespoštljiv odnos do nadrejenih ter sodelavcev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek, da se odpravi službena ocena oziroma ocenjevalni list za oceno delovne uspešnosti tožnika za leto 2018 in odločitev št. 1008-396/2019-6 z dne 14. 3. 2019, da se tožnika za obdobje od 1. 1. 2018 do 31. 12. 2018 oceni z oceno odlično in podredno da se zadeva vrne toženki v novo odločanje. Odločilo je, da je tožnik dolžan toženki plačati pravdne stroške v višini 952,02 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka petnajstdnevnega izpolnitvenega roka dalje.

2. Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. Navaja, da mu ocena ni bila vročena niti ni bila opravljena seznanitev z oceno. A. A. ni pristojen za vročanje oziroma seznanjanje z oceno, četudi ga je za to določil B. B., ocenjevalec. Slednji bi moral tožnika seznaniti z oceno. S tožnikom bi moral opraviti letni razgovor. Sodišče prve stopnje ni utemeljilo, ali je bil B. B. prisoten pri vročanju ocene oziroma ali njegova prisotnost ni bila potrebna. Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Komisija za preizkus ocene ni bila zakonito sestavljena. Ukaz je izdal B. B., ocenjevalec, s čimer je vsaj posredno vplival na odločitev komisije. Člani komisije so bili podrejeni, ki ocenjevanja ne izvajajo in za to niso usposobljeni. Komisija je dodatne informacije pridobila le od B. B. in C. C., ne pa od tožnika. S tem je kršila načelo enakega varstva pravic, enakosti pred zakonom, posegla je v tožnikovo pravico do izjave. Tožnik sploh ni bil seznanjen s kriteriji za ocenjevanje. Nejasna je utemeljitev sodišča prve stopnje, da so kriteriji predpisani. Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da je tožnik oceno izpodbijal iz procesnih razlogov. Tudi če bi jo, to ne pomeni, da mu zakonito ni bila dana možnost utemeljevanja pritožbe pred komisijo. Ocena je upoštevaje njegovo delo vsebinsko nepravilna. Ni preverljiva, ker ni ustrezno obrazložena. Sodišče prve stopnje je zahtevek neutemeljeno zavrnilo in zmotno odločilo o pravdnih stroških. Toženki je neutemeljeno priznalo stroške za sestavo vloge z dne 30. 6. 2021, ki je bila vložena po prvem naroku za glavno obravnavo in kot takšna prepozna, pa tudi nepotrebna, saj bi toženka svoje navedbe lahko podala že v odgovoru na tožbo oziroma predhodni vlogi. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni, tako da zahtevku ugodi, oziroma podrejeno jo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti tiste, ki jo uveljavlja pritožba. Na popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje je sprejelo materialnopravno utemeljeno odločitev in jo ustrezno utemeljilo. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom, ki jih je navedlo v obrazložitvi.

5. Pravila službe v Slovenski vojski (Ur. l. RS, št. 84/2009; v nadaljevanju Pravila) v četrtem odstavku 103. točke določajo, da nadrejeni, pooblaščeni za službeno ocenjevanje, podrejene seznanijo s kriteriji in merili za ocenjevanje. Ocena, s katero pripadnik ni seznanjen ali je ni podpisal višji nadrejeni, ni veljavna. Pripadnik je seznanjen z oceno, ko jo podpiše. V primeru odklonitve podpisa se naredi uradni zaznamek, kar predpostavlja, da je bil pripadnik seznanjen s službeno oceno. Izpodbijano službeno oceno za leto 2018 je podal tožnikov nadrejeni B. B., kar je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo že iz same vsebine ocenjevalnega lista in pa na podlagi ocene izpovedi prič B. B. ter A. A. V zvezi z vročanjem ocene je upoštevalo, da sta oba, B. B. in A. A. kot priči izpovedala, da so imeli sestanek kolektiva, na katerem sta bila prisotna, po koncu sestanka je A. A. vročil ocene; na sestanku je bil prisoten tožnik, vendar je nato zapustil prostor in ocenjevalnega lista ni podpisal. Pritožba tako neutemeljeno uveljavlja, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo, ali je bil B. B. prisoten pri vročanju ocen, in s tem bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Prav tako neutemeljeno navaja, da A. A. ni zakonito vročal ocen, saj ni predpisano, da bi ocene lahko vročil le ocenjevalec, kot je pravilno opredelilo že sodišče prve stopnje. Ker je tožnik prevzem ocene odklonil, se šteje, da mu je bila vročena oziroma da je bil z njo seznanjen.

6. Postopek ocenjevanja zaradi vročitve s strani A. A. ni bil kršen niti to ne pomeni, da tožnik z oceno ni bil seznanjen v smislu določbe 103. člena Pravil. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da je tožnik sam izpovedal, da ga utemeljitev ocene ni zanimala, predvsem pa dejstvo, da je tožnik tako v preteklih letih kot v letu 2019 odklonil letne razgovore. Dejstvo je pravilno ugotovilo na podlagi ocene predloženih listinskih dokazov, elektronskih sporočil in izpovedi prič B. B. ter C. C. Tožnik v pritožbi neutemeljeno ponavlja svoje navedbe, da s kriteriji za ocenjevanje ni bil seznanjen, saj je ravno to namen letnih razgovorov. K temu je sodišče prve stopnje dodalo, da je bil tožnik od leta 1992 zaposlen pri toženki in da so kriteriji za ocenjevanje predpisani, iz česar je sklepati, da tožniku niso bili neznani. Če pa bi mu bili, je to kvečjemu posledica odklanjanja letnih razgovorov s strani tožnika in ne ravnanja toženke.

7. Pravila v prvem odstavku 104. točke določajo, da o pritožbi zoper službeno oceno odloča komisija, ki jo imenuje poveljnik bataljona, njemu enake ali višje enote; v drugem odstavku 104. točke pa, da komisijo sestavljajo član iz neposredno nadrejenega poveljstva, član iz višje nadrejenega poveljstva ter član iz enote, iz katere je vojaška oseba, ki se je pritožila. Člani komisije morajo imeti enak ali višji čin oziroma razred, kot ga ima vojaška oseba, ki se je pritožila, in ne smejo biti njej podrejeni. Komisijo za preizkus tožnikove službene ocene za leto 2018 je imenoval B. B. kot poveljnik polka (kar je višja enota od bataljona), pri čemer iz povzete ureditve ne izhaja, da je ne bi smel imenovati, ker je bil ocenjevalec. Sodišče prve stopnje je na podlagi pravilne ocene skladnih izpovedi prič D. D., predsednika komisije, in E. E. ter F. F., članov komisije, ugotovilo, da je bila komisija neodvisna, da nihče ni vplival na odločanje komisije. Tožnikova navedba, da je bila tudi sicer komisija nepravilno sestavljena, je kot pritožbena novota neupoštevna (prvi odstavek 337. člena ZPP), v vsakem primeru pa dejstvo, da člani komisije ne opravljajo ocenjevanja, ni bistveno. Če sami za ocenjevanje niso pristojni oziroma pooblaščeni, to ne pomeni, da ne morejo biti člani komisije za preizkus ocene.

8. Drugi odstavek 104. točke Pravil v zvezi z delom komisije za preizkus ocene določa, da se mora komisija sestati v treh dneh, opraviti preizkus ocene in v nadaljnjih sedmih dneh odločiti o pritožbi. O svoji odločitvi komisija pisno obvesti vojaško osebo, ki se je pritožila, ter nadrejenega, ki je komisijo imenoval. Tožnik v pritožbi ne navaja, da bi komisija odločala v nasprotju s povzeto določbo Pravil, ampak ji očita, da je kršila načelo enakega varstva pravic, enakosti pred zakonom in da je posegla v njegovo pravico do izjave, pri čemer izpostavlja, da sta utemeljitev ocene pred komisijo podala B. B. in C. C., sam pa ne. S tem njegovih pravic ni kršila oziroma ni kršila postopka preizkusa službene ocene. V sodni praksi je že bilo zavzeto stališče, da iz predpisov ne izhaja, da bi bil preizkus ocene pred komisijo podvržen pravilom, ki veljajo za postopek pred sodiščem, oziroma da bi se v tem postopku zagotavljala procesna jamstva kot v sodnem postopku (sklep Vrhovno sodišče RS VIII Ips 36/2021). K temu pritožbeno sodišče dodaja, da je nebistveno, ali se ocena izpodbija iz postopkovnih ali vsebinskih razlogov. Da je tožnik v ugovoru oceno izpodbijal prvenstveno iz procesnih razlogov, je sicer sodišče prve stopnje ugotovilo pravilno; ugotovitev temelji na vsebini samega ugovora, v katerem je navedel, da se vsebinsko ne more (ni mogel) opredeliti do ocene (vsebinsko je oceni nekonkretizirano ugovarjal; navedel je, da je ocena prenizka in da ne odraža rezultatov njegovega dela, da je posledica opozarjanja na nepravilnosti). Tožnik sicer v pritožbi navaja, da je komisija preizkusila oceno tako s formalnega kot vsebinskega vidika. Enako je pravilno v okviru podanih navedb storilo sodišče prve stopnje ter presodilo, da je toženka tožniku za leto 2018 utemeljeno podala oceno dobro. Oceno je sicer skopo, ampak zadostno obrazložila, tako da je preverba mogoča, ocenjevalec jo je pred komisijo zakonito dodatno utemeljil. 9. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da toženka postopka ocenjevanja ni kršila in da je tožniku utemeljeno podala oceno dobro, pri čemer je upoštevala zlasti njegovo neupoštevanje navodil (neuporaba službenih oblačil, glušnikov, namestitev v objektu, predvidenem za rušenje) in nespoštljiv odnos do nadrejenih ter sodelavcev. Zato je zahtevek tožnika zavrnilo in na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP odločilo, da je dolžan toženki plačati pravdne stroške. Stroške je odmerilo ob upoštevanju prvega odstavka 155. člena ZPP in Odvetniške tarife (OT; Ur. l. RS, št. 2/2015 in nadalj.), pri čemer tožnik v pritožbi neutemeljeno graja priznanje stroškov za sestavo pripravljalne vloge z dne 30. 6. 2021. Ta vloga je bila potrebna, saj se je toženka v njej opredeljevala do novih navedb tožnika v vlogi z dne 7. 6. 2021, ki je bila podana po prvem naroku za glavno obravnavo, predvsem do navedb, ki se nanašajo na službeno oceno G. G. 10. Ker niso podani uveljavljeni pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in na podlagi 353. člena ZPP potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

11. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Tožnik, ki s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške (154. člen ZPP).