Jedro

Pokojninska osnova zavarovancev, ki so bili kot delavci poslani na začasno delo v tujino in so v tem času ostali zavarovani pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ni odvisna od dejanskih izplačil plač temveč od zneskov plač, od katerih so bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek na odpravo dokončne odločbe tožene stranke, št. P 6014417 z dne 15.3.2002, s katero je bil zavrnjen tožničin predlog za obnovo postopka pri toženi stranki glede odmere njene družinske pokojnine zato, ker nova dejstva in dokazi, ki jih je tožnica navajala in priložila predlogu za obnovo, ne bi mogli vplivati na izračun tožničine družinske pokojnine.

Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je, da niso bili podani niti formalni in niti vsebinski razlogi za obnovo postopka pri toženi stranki.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo in se v njej pavšalno sklicuje na kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da se sodišče do njenih navedb ni opredelilo, da je predlog za obnovo podala pravočasno in da so z neupoštevanjem dejanskih dohodkov njenega moža pri odmeri družinske pokojnine kršene pravice iz delovnega razmerja.

Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 73/07) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani.

Revizija ni utemeljena.

Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava.

Ne glede na to, da je sodišče utemeljevalo svojo zavrnilno sodbo s tem, da je tožnica ob vložitvi predloga za obnovo postopka pri toženi stranki zamudila enomesečni subjektivni rok za obnovo iz 263. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 80/99 in 70/2000) in da ni uveljavljala novih dejstev in dokazov, ki bi bili pomembni za odločanje, se je opredelilo tudi do vsebinskih razlogov, zaradi katerih je bil pri toženi stranki njen predlog za obnovo postopka zavrnjen. Tako ne drži revizijski očitek, da se sodišče ni opredelilo do tožničinih navedb, tako da smiselno očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 370. člena ZPP ni bila podana.

V času odmere tožničine družinske pokojnine po pokojnem možu je veljal Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ - Uradni list RS, št. 12/92), ki je v 51. členu določal, da se delavcem, ki so jih delodajalci poslali na delo v tujino in so v tem času ostali zavarovani pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, vzame za izračun pokojninske osnove plača, od katere so bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zmanjšana za davke in prispevke, ki se obračunavajo in plačujejo iz plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji. Na tak način je bila tem zavarovancem v zakonu posebej določena pokojninska osnova in dejanska izplačila plače za delo v tujini na pokojninsko osnovo niso imela neposrednega vpliva. Glede na določbe 85. člena ZPIZ je takšen način ugotavljanja pokojninske osnove zavarovancev, ki so bili poslani na delo v tujino, vplival tudi na odmero višine družinske pokojnine po njihovi smrti, ki se odmerja v deležu od pokojnine umrlega zavarovanca.

Ob takšni posebni ureditvi pokojninske osnove za zavarovance, ki so bili v času delovnega razmerja poslani na delo v tujino, je tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno ugotovila, da potrdila o višjih dejanskih izplačilih plače tožničinemu pokojnemu možu iz naslova dela v tujini ne morejo vplivati na odmero tožničine družinske pokojnine. Zato je bil predlog za obnovo postopka pri toženi stranki utemeljeno zavrnjen, saj ni šlo za nova dejstva in nove dokaze v smislu določb 1. točke 260. člena ZUP, ki bi lahko pripeljali do drugačne odločitve o tožničini družinski pokojnini. Zato je sodišče tožničin tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.

Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.