Jedro

Kazniva dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po 196. členu KZ-1, zaposlovanja na črno po 199. členu KZ-1 in ponarejanja listin po 251. členu KZ-1 nomotehnično v KZ-1 res niso umeščena v 23. in 24. poglavje kaznivih dejanj zoper premoženje in gospodarstvo, vendar pa se je sodna praksa že večkrat izrekla, da je zakonsko opredelitev kaznivih dejanj iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP treba presojati po objektivnih elementih, ki so podobni elementom kaznivih dejanj zoper premoženje in gospodarstvo, ki so umeščena v citirani poglavji KZ-1.

Pri odločanju o tem, ali je pri presoji pogojev za odpust obveznosti dolžniku po 1. točki drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP dopustno upoštevati enotno kazen, ki je bila izrečena dolžniku, je med drugim treba izhajati iz namena izbrisa obsodbe iz kazenske evidence oziroma zakonske rehabilitacije. Cilj kazenskopravne rehabilitacije je spodbujanje obsojenca k osebni zavzetosti v postopku lastne reintegracije in vplivanje nanj, da bi po izvršitvi kazni živel kot odgovoren in koristen član skupnosti. Ta cilj pa se dotakne namena odpusta obveznosti, ki je poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogočiti, da preneha tisti del njegovih obveznosti, ki jih kljub prizadevanju ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja, ali ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja. Dolžnik, ki stori več kaznivih dejanj iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, za katera mu je izrečena enotna kazen, pa ni izkazano, da so za njen izbris že izpolnjeni pogoji, ne ustreza zgoraj navedenim kriterijem in zato ne more biti deležen odpusta obveznosti v smislu prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2.Dolžnik je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da dolžniku odpusti njegove obveznosti oziroma tako, da preizkusno obdobje ustrezno podaljša, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Po določbi četrtega odstavka 407. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) mora sodišče po poteku preizkusnega obdobja pred izdajo sklepa o odpustu obveznosti po uradni dolžnosti preveriti, ali obstaja ovira za odpust iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Po tej namreč odpust obveznosti ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, razen če je ta obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence ali če se do poteka preizkusnega obdobja izpolnijo pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije. Če je v kazenski evidenci vpisana obsodba iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, sodišče ne glede na prvi odstavek 307. člena ZFPPIPP glede na dol
7eino roka, po poteku katerega se ta obsodba izbri
61e iz kazenske evidence:

1)če ta rok do poteka preizkusnega obdobja še ni potekel: zavrne predlog za odpust obveznosti, in

2)če je ta rok do poteka preizkusnega obdobja že potekel: dolžniku naloži, da v 15 dneh vloži zahtevo za izbris obsodbe iz kazenske evidence in prekine odločanje o odpustu obveznosti do končanja tega postopka (peti odstavek 407. člena ZFPPIPP).

5.Sodišče prve stopnje je z vpogledom v izpisek iz kazenske evidence za stečajnega dolžnika z dne 5. 10.2024 ugotovilo, da je bil dolžnik v obdobju od leta 2001 do 2022 obsojen za številna kazniva dejanja, med drugim zoper premoženje in gospodarstvo, ki še niso bila izbrisana, in sicer za kazniva dejanja poslovne goljufije po 228. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) in goljufije po 211. členu KZ-1. Nazadnje je bila stečajnemu dolžniku s sodbo Okrajnega sodišča v Murski Soboti II Kr 000/2016 z dne 7. 1. 2021, ki je postala pravnomočna 3. 3. 2021, izrečena enotna kazen enega leta in sedmih mesecev zapora, in sicer za kazniva dejanja kršitve pravic delavcev po 196. členu KZ-1, ponarejanja listin po 251. členu KZ-1 in zaposlovanja na črno po 199. členu KZ-1. Navedlo je, da se kazen zapora od enega do treh let v skladu z 82. členom KZ-1 izbriše v petih letih od takrat, ko je bila kazen izvršena, zastarana ali odpuščena, če obsojenec v tem času ne stori novega kaznivega dejanja. Glede na navedeno bi bila omenjena kazen izbrisana najprej 3. 3. 2026, tako da tudi v kolikor bi sodišče preizkusno obdobje podaljšalo na obdobje petih let, kazen še vedno ne bi bila izbrisana. Zato je odločilo, da se postopek odpusta obveznosti ustavi in predlog za odpust obveznosti zavrne (1. točka petega odstavka 407. člena ZFPPIPP).

6.Pritožnik trdi, da nobeno od kaznivih dejanj, za katera mu je bila s sodbo Okrajnega sodišča v Murski Soboti II Kr 000/2016 z dne 7. 1. 2021 izrečena enotna kazen enega leta in sedmih mesecev zapora, ni opredeljeno kot kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu.

7.Kazniva dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po 196. členu KZ-1, zaposlovanja na črno po 199. členu KZ-1 in ponarejanja listin po 251. členu KZ-1 nomotehnično v KZ-1 res niso umeščena v 23. in 24. poglavje kaznivih dejanj zoper premoženje in gospodarstvo, vendar pa se je sodna praksa že večkrat izrekla, da je zakonsko opredelitev kaznivih dejanj iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP treba presojati po objektivnih elementih, ki so podobni elementom kaznivih dejanj zoper premoženje in gospodarstvo, ki so umeščena v citirani poglavji KZ-1. Pri kaznivih dejanjih zoper premoženje iz 23. poglavja KZ-1 je objekt kazenskopravnega varstva premoženje, vendar premoženje kot objekt varstva ni varovano le v tem poglavju, temveč tudi v drugih poglavjih, v povezavi z drugimi objekti kazenskopravnega varstva: pri kaznivem dejanju iz 196. člena KZ-1 v povezavi z varstvom delovnega razmerja in socialne varnosti, pri kaznivem dejanju zaposlovanja na črno po 199. členu KZ-1 pa v povezavi z delovnopravnim varstvom zaposlenih, njihovo socialno varnostjo ter telesno in duševno celovitostjo. Iz opisa kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po 196. členu KZ-1 (ki ga stori, kdor ne ravna po predpisih o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi in o prenehanju delovnega razmerja, plači in drugih prejemkih iz delovnega razmerja, delovnem času, odmoru, počitku, letnem dopustu ali odsotnosti z dela, varstvu žensk, mladine in invalidov, varstvu delavcev zaradi nosečnosti in starševstva, varstvu starejših delavcev, prepovedi nadurnega ali nočnega dela ali plačilu predpisanih prispevkov in tako prikrajša enega ali več delavcev ali iskalcev zaposlitve za pravice, ki jim pripadajo, ali jim jih omeji) in kaznivega dejanja zaposlovanja na črno po 199. členu KZ-1 (ki ga stori, kdor v nasprotju s predpisi zaposli dva ali več delavcev in jih ne prijavi za ustrezno zavarovanje ali zaposli dva ali več tujcev ali oseb brez državljanstva brez ustreznih dovoljenj za delo) nedvomno izhaja tudi zasledovanje premoženjske koristi storilca pri storitvi kaznivega dejanja. Navedeni kaznivi dejanji sta torej dobrinsko mešani kaznivi dejanji, saj objekt varstva ni le ena dobrina. Zasledovanje premoženjske koristi pa ni izključeno niti pri kaznivem dejanju ponarejanja listin iz 251. člena KZ-1. Pritožnik ni izkazal niti ni trdil, da ta korist pri storitvi kaznivih dejanj v njegovem primeru naj ne bi bila zasledovana. Zato ne more uspeti s trditvijo, da nobeno od kaznivih dejanj, za katera je bil obsojen z zgoraj navedeno sodbo, ne sodi med kazniva dejanja iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP.

8.S sodbo Okrajnega sodišča v Murski Soboti I K 000/2016 z dne 25. 1. 2019, ki je postala pravnomočna 19. 2. 2019, je bila dolžniku izrečena kazen zapora enega leta in dveh mesecev, ki se izvrši z opravo dela v splošno korist v višini 840 ur. S sodbo Okrajnega sodišča v Lendavi I K 000/20 z dne 29. 5. 2020, ki je postala pravnomočna 3. 7. 2020, pa mu je bila izrečena kazen zapora petih mesecev in petnajstih dni, ki se izvrši z opravo dela v splošno korist v višini 330 ur. Okrajno sodišče v Murski Soboti je s sodbo II Kr 000/2016 z dne 7. 1. 2021, ki je postala pravnomočna 3. 3. 2021, upoštevaje kazni zapora po zgoraj navedenih sodbah, ki ju je upoštevalo kot določeni, dolžniku izreklo enotno kazen zapora v trajanju enega leta in sedmih mesecev, ki se izvrši z opravo dela v splošno korist v višini 1140 ur.

9.Pritožnik trdi, da če pogoje za izbris iz kazenske evidence oziroma tek roka za izbris štejemo posebej od sodbe, s katero se je zgolj izrekla enotna kazen, pride do zelo očitne kršitve ustavnih pravic (predvsem pravice do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS). V tem primeru naj bi prišlo do neenake obravnave obsojencev, ki jim je bila izrečena enotna kazen, v primerjavi z obsojenci, katerim ta ni bila izrečena. Po stališču pritožnika bi tako morala biti sodba Okrajnega sodišča v Murski Soboti I K 000/2016, ki je postala pravnomočna 19. 2. 2019, izbrisana iz kazenske evidence 19. 2. 2024, če ne bi prišlo do izreka enotne kazni s sodbo Okrajnega sodišča v Murski Soboti II Kr 000/16 z dne 7. 1. 2021.

10.Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da se kazen zapora od enega do treh let v skladu z 82. členom KZ-1 izbriše v petih letih od takrat, ko je bila kazen izvršena, zastarana ali odpuščena. Pritožnik ni navedel, da je bila in kdaj je bila kazen, ki mu je bila izrečena z zgoraj navedeno sodbo, izvršena in na kakšen način oziroma kdaj se je začela izvrševati, niti ni navedel, da bi bila kazen zastarana ali odpuščena. Da je bila izvršena, ne izhaja niti iz kazenske evidence za dolžnika z dne 5. 10. 2024. Zato ni mogoče slediti pritožniku, da bi bila sodba Okrajnega sodišča v Murski Soboti I K 000/2016, ki je postala pravnomočna 19. 2. 2019, izbrisana iz kazenske evidence 19. 2. 2024 (v kolikor ne bi prišlo do izreka enotne kazni s sodbo Okrajnega sodišča v Murski Soboti II Kr 000/16 z dne 7. 1. 2021), saj 19. 2. 2019, ko je sodba postala pravnomočna, kazen nedvomno še ni mogla biti izvršena.

11.S stališčem pritožnika, da je zaradi upoštevanja enotne kazni v danem primeru prišlo do kršitve ustavnih pravic, pa se tudi sicer ni mogoče strinjati. Izrek enotne kazni je s kazenskopravnega vidika praviloma v korist obsojencu. Ta mora biti v primeru izreka kazni zapora večja od vsake posamezne določene kazni, vendar ne sme doseči seštevka posameznih kazni in ne preseči tridesetih let zapora (53. člen KZ-1). Biti mora rezultat posameznih določenih kazni in hkrati v sorazmerju z vso kriminalno dejavnostjo, za katero se enotna kazen izreka: biti mora torej v logičnem in sorazmernem odnosu tako do posameznih določenih kazni kot tudi do celotne obsojenčeve kaznive dejavnosti. Pri odločanju o tem, ali je pri presoji pogojev za odpust obveznosti dolžniku po 1. točki drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP dopustno upoštevati enotno kazen, ki je bila izrečena dolžniku, je med drugim treba izhajati iz namena izbrisa obsodbe iz kazenske evidence oziroma zakonske rehabilitacije. Cilj kazenskopravne rehabilitacije je spodbujanje obsojenca k osebni zavzetosti v postopku lastne reintegracije in vplivanje nanj, da bi po izvršitvi kazni živel kot odgovoren in koristen član skupnosti. Ta cilj pa se dotakne namena odpusta obveznosti, ki je poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogočiti, da preneha tisti del njegovih obveznosti, ki jih kljub prizadevanju ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja, ali ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja. Dolžnik, ki stori več kaznivih dejanj iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, za katera mu je izrečena enotna kazen, pa ni izkazano, da so za njen izbris že izpolnjeni pogoji, ne ustreza zgoraj navedenim kriterijem in zato ne more biti deležen odpusta obveznosti v smislu prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP.

12.ZFPPIPP ne omogoča podaljšanja preizkusnega obdobja na predlog dolžnika. Kdaj bi bili izpolnjeni pogoji za izbris zgoraj navedene obsodbe, pa niti ni mogoče ugotoviti, saj pritožnik ne pove, da je bila in kdaj je bila kazen, ki mu je bila izrečena z omenjeno sodbo, izvršena, niti kdaj se je začela izvrševati.

13.Pritožba se ob povedanem izkaže kot neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

14.Pritožbeno sodišče je odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

-------------------------------

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 399, 399/1, 399/2-1, 407, 407/4, 407/5 Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 53, 82, 196, 199, 251

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.