Jedro

Sprememba, ki jo oče predlaga glede načina oz. obsega izvajanja stikov, ni tako obsežna, znatna oziroma usodna, da bi bila korist otrok brez nje, torej brez spremembe in nove začasne odredbe, ogrožena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (1. točka) potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca za izdajo začasne odredbe, ki je bil v bistvenem v tem, da se določi prevzemanje otrok za stike pri T. in daljši vikend stiki, ki bi se začeli že s petkom (1. točka), izdalo pa je začasno uredbo po uradni dolžnosti, in sicer je spremenilo do sedaj veljavno začasno odredbo (z dne 15. 11. 2016) glede stikov med štirimi mladoletnimi otroki udeležencev A. (l. 2012), B. (l. 2007), C. (l. 2004) in Č. (l. 2003) ter očetom (nasprotnim udeležencem), tako da stiki sedaj do nadaljnjega potekajo ob ponedeljkih od 16.00 ure, ko oče otroke prevzame na njihovem domu v L., do 19.00, ko jih na dom vrne; poleg tega še vsako drugo soboto od 9.00 do 19.00 ure na isti način ter do dva tedna neprekinjeno v mesecu juliju in avgustu, ko pa ni tedenskih in vikend stikov (2. točka).

2. Zoper del sklepa o zavrnitvi njegovega predloga (1. točka) se nasprotni udeleženec pritožuje iz vseh predvidenih pritožbenih razlogov, predlaga njegovo razveljavitev ter ponovno odločanje oziroma spremembo v smeri ugoditve njegovemu predlogu. Navaja, da predlagateljica stike preprečuje z najrazličnejšimi izgovori, je žaljiva in zbadljiva, z otroki manipulira, ti pa iz lojalnosti do matere izražajo do njega odklonilni odnos. Sklicuje se na mnenje izvedenke H., da so otroci zaradi tega v stiski, dela se jim škoda. Pritožnik je prepričan, da je začasna odredba, kot jo predlaga, nujna, saj se le na ta način lahko zavaruje otroke pred materino indoktrinacijo. Opozarja na mnenje izvedenke, da si otroci stike želijo, da pa izražajo lojalnost do matere. Meni, da sodišče ne bi smelo sprejeti enake odločitve za vse otroke, saj so različne starosti in spola. Z zavrnitvijo njegovega predloga so kršeni vikend stiki in stiki med počitnicami, kar ni v korist otrok, pravi pritožnik, ki očita tudi, da sodišče v postopku zavrnite predloga ni zaslišalo udeležencev in ni odpravilo pomanjkljivosti mnenja H. Ni dileme, ali stiki potekajo, vendar je njihov obseg takšen, kot si ga zamišlja predlagateljica. Meni, da je bil njegov predlog utemeljen, saj le stiki v večjem obsegu lahko preprečijo škodo, da se ohrani čustvena vez med otroki in očetom in otroki. Z izdajo začasne odredbe po uradni dolžnosti pa meni, da je sodišče prejudiciralo odločitev. Meni, da sklep ni utemeljen po materialnem pravu, da odločitev ne temelji na dokazih, kršeno je bilo načelo kontradiktornosti in neposrednosti

3. Na pritožbo je predlagateljica odgovorila in se zavzela za njeno zavrnitev ter opredelila svoje pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 1. odst. 411. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), po kateri lahko med postopkom v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki izda sodišče na predlog stranke ali po uradni dolžnosti začasne odredbe o varstvu in preživljanju skupnih otrok kot tudi začasne odredbe o odvzemu ali omejitvi pravice do stikov oziroma o načinu izvrševanja stikov. Podlago za svojo odločitev je ustrezno navedlo (5. in 6. točka na str. 4), zato je nasprotni očitek neutemeljen.

6. Pravilno je sodišče upoštevalo smoter začasnih odredb v sporih iz teh razmerij, ki je v tem, da se začasno, do dokončne odločitve v sporu, razmerje med starši in otroki uredi tako, da bo zagotovljena največja otrokova korist. Pri tem je prvostopenjsko sodišče primerno upoštevalo, da je začasna odredba izjemno sredstvo in jo sodišče izda le, če ugotovi, da bi brez nje otroku lahko nastala nesorazmerno težko popravljiva škoda ali bi lahko prišlo do nasilja. Sodišče jo torej izda le, če ugotovi, da so v konkretnem primeru podani kakšni razlogi, ki govorijo o ogroženosti otroka in ki narekujejo takojšen poseg v obstoječ obseg oz. način izvajanja stikov.

7. Stiki med nasprotnim udeležencem in otroki so bili do sedaj začasno urejeni z veljavno odredbo sodišča z dne 15. 11. 2016, in sicer bi morali potekati vsak ponedeljek od 16.00 do 19.00 ure, s tremi starejšimi vsak tretji vikend od sobote 9.00 do nedelje 19.00, z najmlajšim pa tisto soboto od 9.00 do 19.00, ter za počitnice in praznike. Od 22. 6. 2017 pa so urejeni za začasno odredbo sodišča tako, kot je povzeto v 1. točki te obrazložitve. Če mati te odredbe oz. prejšnje ne spoštuje, to ni razlog za izdajo nove, drugačne, pač pa za njeno uveljavitev. Sprememba, ki jo oče predlaga glede načina oz. obsega izvajanja stikov, ni tako obsežna, znatna oz. usodna, da bi bila korist otrok brez nje, torej brez spremembe in nove začasne odredbe, ogrožena.

8. Ne drži očitek, da sodišče ni izvedlo dokaznega postopka. Res ni posebej zaslišalo obeh udeležencev in tudi dokaza z izvedenko klinične psihologije še ni izčrpalo, vendar s tem ni kršilo načela kontradiktornosti in neposrednosti. V postopkih zaradi izdaje začasne odredbe sodišče odloča na podlagi nižjega dokaznega standarda, in sicer verjetnosti, ki je podana, če je neka trditev verjetnejša od druge, in ni treba, da je zatrjevano dejstvo že prepričljivo dokazano. Zato tudi ne drži, da sodišče ni ugotavljalo koristi mladoletnih otrok. Iz te koristi je izhajalo, na podlagi zbranega gradiva pa je ocenilo, in to pravilno, da za zavarovanje koristi otrok ni potreba (nujna) ravna takšna sprememba začasnega izvajanja stikov, kot jo predlaga oče. Te ne narekuje različno niti različna starost otrok niti njihov spol. Drži, kar navaja nasprotni udeleženec, da je zelo pomembno in v korist otrok, da se ohranja čustvena povezanost med otroki in staršem, ki ne živi z njimi, in da drugi od staršev nima pravice tega kakorkoli oteževati. Pa vendar, oče ni verjetno izkazal, da se bo ta vez porušila, če ne bo začasne spremembe načina in obsega stikov, kot predlaga (prevzemanje otrok pri T. in daljši vikend stiki, ki bi se začeli že s petkom). Tudi iz njegove pritožbe se vidi, da je ključni problem zanj v predlagateljičinem ravnanju (očitki manipulacije, indoktrinacije, preprečevanje oz. oteževanje stikov), česar pa s predlagano novo, drugačno začasno odredbo (po kateri bi bili stiki nekoliko obsežnejši) nasprotni udeleženec ne more preprečiti.

9. Očitek, usmerjen v odločitev glede izdane začasne odredbe po uradni dolžnosti (2. tč. izreka sklepa), ni predmet tega pritožbenega postopka, pač pa je pravno sredstvo najprej ugovor, ki je glede na podatke sodnega spisa tudi že vložen.

10. V pritožbi uveljavljani razlogi torej niso podani, pa tudi kršitev, na katere mora (2. odst. 350. čl. ZPP) paziti po uradni dolžnosti, pritožbeno sodišče ni ugotovilo. Zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v delu, ki ga izpodbija pritožba (2. tč. 365. čl. ZPP).

11. O stroških postopka za izdajo začasne odredbe (tudi pritožbenih) bo odločalo sodišče prve stopnje v odločbi o glavni stvari (1. odst. 151. čl. in 6. odst. 163. čl. ZPP).